JAKA VATOVEC: FALSE MAGIC 3 IN FALSE MAGIC 9

JAKA VATOVEC: FALSE MAGIC 3 IN FALSE MAGIC 9

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 3. marec ― False Magic povezuje razstavi v Galeriji Škuc in Galeriji Alkatraz. Ključni pomisleki o projektu so temeljili na načinu naslavljanja nove produkcije, ki predstavlja vpogled v življenje z obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM). Osebne zgodbe ustvarjalk_cev ostajajo bistven vir za interpretacijo umetniških del, hkrati pa lahko voajerski vpogled arhetipizira njihova življenja kot bodisi romantizirana bodisi neželena (npr. trpinčeni umetnik genij). Namen projekta in obeh razstav ni poučevanje javnosti in/ali predstavljanje življenja z OKM, temveč soočenje z umetniškim materialom, ki stoji kot metafora prvoosebne pripovedi o doživljanju motnje. Susan Sontag je v eseju konec 70-ih spregovorila proti rabi bolezni kot metafore. Razumeti bolezen posameznice_ka kot metaforo (npr. kot božjo kazen, kot rezultat neizživete energije) ni le neresnično, je tudi kaznovalno. Če jo metaforično uporabljamo za razlago družbe in drugih fenomenov, bolezen sama izgublja na resnosti in postaja vse bolj abstraktna. Jaka Vatovec po drugi strani ravno s prisvajanjem metafor izumlja vizualni jezik, ki ni niti diagnostičen niti površinski, v katerem lahko spregovori o svojem doživljanju OKM. Uro/žago lahko beremo kot simbol nevrodivergentnega časa (pod krovnim imenom krip čas). Bodisi izgubljenega bodisi v očeh družbe neproduktivnega in neunovčljivega. Žepke časa zapolnjujejo kompulzije/rituali, ki ponudijo začasno olajšanje, svoj čas pa zahtevajo tudi obsesije/vsiljive misli, ki se kot plesen nenadzorovano širijo. OKM je anksiozna motnja, za katero so značilne mučne, ponavljajoče se vsiljive misli – obsesije, ki vzbujajo strah, zaskrbljenost ali tesnobo, ter vzorci vedenja v obliki kompulzij (t. i. ritualov), ki naj bi jih ublažili. Številčnejša pričevanja o duševnem zdravju na družbenih omrežjih so pomagala razširiti razumevanje bolezni, motenj in oviranosti iz zgolj simptomatskega (zunanji medicinski pogled) v doživljajsko (prvoosebna pripoved). Destigmatizacija duševnih motenj je nujno potrebna,

Ajda Milne: O odprtih in zastrtih oknih

OUTSIDER, 3. marec ― Zadnje čase veliko razmišljam o oknih. Malo zato, ker je v Amsterdamu še vedno zima. Ko po mestu brije ledeni veter in po steklu šklepetajo dežne kaplje, se mi okna hiše, v kateri živiva, zdijo tanka kot papir. Malo tudi zato, ker redno zaidem na nepremicnine.net. Včasih iz domotožja, včasih iz firbca, včasih pa zato, […]

Fantazijski vojni roman

Koridor, 3. marec ― Nadaljevanje zgodbe o veščecu, belolasemu mačjeokemu lovcu na pošasti in njegovi varovanki. Vilinska kri, ampak v času prezira. The post Fantazijski vojni roman appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Posnetek koncerta Potujoča muzika 2023

Naši zbori, 2. marec ― V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je decembra potekal največji mladinski zborovski dogodek JSKD, POTUJOČA MUZIKA 2023. Koncert združenih izbranih gimnazijskih… The post Posnetek koncerta Potujoča muzika 2023 appeared first on Naši zbori.
Pol Guasch na Fabuli: Pisati o tem, kar te zanima, ni dovolj nevarno

Pol Guasch na Fabuli: Pisati o tem, kar te zanima, ni dovolj nevarno

Misli, 2. marec ― Letošnja Fabula se je v petek zvečer uradno začela s predstavitvijo avtorja Pola Guascha, ki ga je umetniški vodja festivala Aljaž Koprivnikar opisal kot odločen in angažiran glas katalonske književnosti. Guasch je v Ljubljani spregovoril o ljubezni, rabi katalonščine in bohinjskem navdihu, v ospredju pa je bil njegov roman Napalm v srcu.
Računalniška omrežja: Lastniške omrežne tehnologije

Računalniška omrežja: Lastniške omrežne tehnologije

Računalniški muzej, 2. marec ― V novi seriji prispevkov smo se podrobneje posvetili pojavu računalniških omrežij. Razpiramo celovit pogled na to kako so se razvojne stopnje in posamezni vidiki računalniških omrežij dotaknili domačega računalništva in kako se v računalniških omrežjih na edinstven način kaže in udejanja tesna prepletenost računalništva, informatike in telekomunikacij. Uveljavljeni proizvajalci računalniške opreme so v sedemdesetih razvijali […] The post Računalniška omrežja: Lastniške omrežne tehnologije first appeared on Računalniški muzej.
Dune: Peščeni planet, 2. del

Dune: Peščeni planet, 2. del

MMC Film, 2. marec ― "Ne maram peska," je Anakin Skywalker – zdaj že neslavno – dahnil v drugem preddelu Vojne zvezd. "Grob je, oster, nadležen in povsod ga je preveč. " Če bi ga režiral Denis Villeneuve, se mu morda ne bi tako zelo mudilo s peščenega planeta.
1971 Ravbarkomanda – Nivojski prehodi

1971 Ravbarkomanda – Nivojski prehodi

Stare slike (Cerknica), 2. marec ― Vzdolžni profil železniške proge Rakek-Postojna (Adelsberg) prikazuje množico tehničnih podatkov o poteku proge. Na njem so prikazani geometrijski podatki (preme, krivine-radiji, horizontale, vzponi itd.), označene so čuvajnice in prikazani nivojski prehodi. Slednji so tudi tema tega prispevka. Med Rakekom in Postojno je bilo nekaj let po izgradnji Južne železnice 14 cestnih prehodov preko proge. Nekateri […]

Ali poznate to lepo deželo z njenimi dolinami in hribi?

Kamnik.info, 2. marec ― “Niti naturalistično prikazali seksualni odnosi, pri katerih je v oči gledalcev dobesedno rinila bela poskakujoča moška zadnjica, niti golo, anoreksično in okrvavljeno telo Pauline, ni vzbudilo toliko ambivalentnih občutij, kot so jih prikazi odhrkavanja in uriniranja – vsega, kar je povezano s kakršnimi koli izločki.” Predstava Ljubimki Mladinskega gledališča Ljubljana je na zadnji februarski dan ... Prispevek Ali poznate to lepo deželo z njenimi dolinami in hribi? je bil izvorno objavljen naportalu Kamnik.info.
še novic