Diskretni šarm birokracije
Airbeletrina,
15. marec 2013
― Piše se leto 2013 in slovenska intelektualna skupnost po dobrih desetih letih naraščanja trenda izseljevanja najbolj usposobljenih kadrov še vedno ni pripravljena povsem razumeti, da ima težave z begom možganov. Doktorski študij na slovenskih univerzah je že leta plačljiv, medtem ko njegova kvaliteta in namembnost ostajata vprašljivi, in vprašanje, kaj točno bi mladega človeka, ki mu izobrazba predstavlja določeno vrednoto in ki bi ga na dolgi rok zanimalo (p)ostati del akademske skupnosti, pripravilo do tega, da bi se odločil doktorirati na kateri izmed slovenskih univerz, ponuja enostaven, a ne preveč razveseljujoč odgovor – nič, razen morebitnih osebnostnih šibkosti, kot sta neprilagodljivost in hromeč strah pred spremembo.