Radio Študent, 12. september 2013 ― Tokratni Zeitgeist pričenjamo z besedami, s katerimi je uvodnik tokratne izdaje Časopisa za kritiko znanosti, posvečene Avtonomnemu kulturnemu centru Metelkova mesto ob njenem dvajsetem jubileju, naslovil politolog in aktivist Andrej Pavlišič. Zgodbo Metelkove je označil kot turbulentno in izpostavil, da je politična aspiracija omenjenega zbornika v »odprtosti za izraze heterogenosti današnje Metelkove«. Zbornik po njegovih besedah namreč vsebuje tiste vrste občutljivost, ki jo je možno razumeti kot »povabilo k nestrinjanju, h kritiki in predvsem v raziskovanje tega, kar Metelkova lahko šele postane.« Na tiskovni konferenci v Galeriji Alkatraz, kjer so dopoldne zbornik tudi predstavili, je Andrej Pavlišič preko izpostavitve izhodišč za kreacijo zbornika Časopis za kritiko znanosti, izpostavil nekaj vprašanj, ki jih Avtonomni kulturni center Metelkova mesto danes naslavlja. Poslušamo daljši kolaž misli iz omenjene tiskovne konference, ki smo jih nato prediskutirali še z Jasno Babič, zap

Radio Študent, 12. september 2013 ― Upor je ključna beseda drugega desetletja dva tisočih. Od ameriškega Occupy Wall Street do afriških Tahrirjev in arabskih Homsov. In seveda ne pozabimo evropskega uporniškega dogajanja v Grčiji, Španiji - in celo Sloveniji. Razgibana tri leta uporov in protestov, toda proti čemu so uperjeni, za kaj se borijo, kako želijo do tega priti? To so vprašanja, ki se jih v knjigi Upor: Arabska pomlad in evropska jesen lotevata Boštjan Videmšek in Jure Eržen, prvi z besedami, drugi s fotografijami. Slednjih sicer ni tako malo, toda vseeno bi lahko bila kakšna več, predvsem pa bi bila smiselna boljša povezava oziroma interakcija med tekstom in fotografijami. Avtorja dela sta pač oba, čeprav se zaradi omenjenega razloga ne zdi tako. Ostanimo še malo pri naslovu oziroma podnaslovu: arabska pomlad in evropska jesen. Očitno je, da gre za povezavo vseh večjih uporniških gibanj in dogodkov, toda presenetljivo med njimi ni Tunizije, kjer se je vse skupaj začelo. V bistvu nimam pojma, zakaj je Videmšek i

Radio Študent, 12. september 2013 ― Tokratne Kocine so bile predvajane neke nedelje (18.11.), leta 2001... Avtor: Marko Zajc Zgodovina in smeh se ne rimata pogosto. Duhamorni in na pol mrtvi srednješolski profesorji zahtevajo nesmiselne podatke, stare mame nam solijo pamet, kako so bili včasih mladi boljši, od sovraštva zaslepljeni starci terjajo maščevanje, cerkveni obsedenci bi nas radi vrnili v prvotno stanje pokornosti, nacionalistični zablojenci zagovarjajo filozofijo krvi in rodne grude. »Včasih« - beseda, ki se jo da sovražiti: Včasih so bili ljudje moralni, moški pogumni, ženske krepostne... Kaj res? Pri kocinah odgovarjamo z odločnim NE! Vsakih štirinajst dni izvedemo odločen napad na stereotipe o preteklosti, tako globoko vsajene v naše male možgane, da se jih družba niti ne zaveda. Ne zaveda se niti vloge, ki jo ima zgodovinska nepoučenost pri rojevanju troglavega zmaja ksenofobije, seksizma in homofobije. Zatorej pošiljamo v eter majhna odkritja iz področij vsakdanjega življenja , kot so prostitucija, alkohol

Radio Študent, 12. september 2013 ― Plesna pedagoginja in koreografinja Maja Milenović Workman, ki sicer že dlje časa živi in deluje v New Yorku, velja za ustvarjalko, ki v gibalno umetnost vnaša estetske kategorije, v katerih se osredotoča na telo v njegovi absolutnosti, četudi je njegova podoba hendikepirana, drugačna, izmaknjena pričakovanemu. Nedavno je v sklopu raziskovanja gibalnih teles, ki niso »popolna« in naj ne bi zadoščala standardom umetnosti, dokazala ravno obratno, saj je z uprizoritvama Slišim z očmi in Guernica Continuum potrdila tezo, da se eden od najglobljih in pretresljivih učinkov umetniškega dela lahko nahaja ravno v določenem »manku«. Ta »manko« Workmanova spreobrne v adut uprizarjanja, v omenjenih projektih se je soočila s fenomenom gluhonemosti in hudega telesnega hendikepa – amputiranega izvajalca. V Namišljeni resnici (produkcija Zavod Flota) sicer ne gre za osredotočanje na zunanjo oziroma transparentno hendikepiranost, pač pa – v kolikor želimo med deli koreografinje zajeti neko središčno ni

Radio Študent, 12. september 2013 ― XL / True Panther Sounds, 2013 Mlad britanski avtor Archy Marshall navkljub svojim devetnajstim letom ter prvi pravi solistični plošči, že dolgo ni več neznanka glasbenega sveta. Če ob stran potisnemo vse psevdonime in žanrske izlete, znotraj katerih je pilil svoj avtorski izraz, je največji vtis nedvomno pustil pred tremi leti, ko je kot pegast suhljat deček pod imenom Zoo Kid očaral z intimno, čustveno in zreducirano balado Out Getting Ribs. Zato je bržčas marsikoga presenetila novica, ko je Archy v lanskem letu ukinil prepoznaven in obetaven glasbeni projekt ter se v slogu največjih pop zvezdnikov predstavil pod novim monikerjem King Krule, nad glasbo katerega se je prek twittra odkrito navduševal tudi Tyler, The Creator. Toda Zoo Kid ne glede na razplet ni zares umrl. Duh intimnega romantiziranja ostaja. Ostaja tudi razpoznaven croonerski vokal, kot tudi izjemen pripovedni čut. Še več, Archy je na ploščo 6 Feet Beneath the Moon umestil tudi omenjeno skladbo Out Getting Ribs, ter