Radio Študent, 7. september 2014 ― Otroštva in najstniških let se največkrat spominjamo z zvrhano mero nostalgije in pretiravanja, ki je potrebno za dobro zgodbo. Spomini, za katere se zdi, da so skorajda naključno shranjeni v zavesti, pa v pretežni meri beležijo določene spremembe v vsakdanu, izjemne dogodke, ki sekajo daljico našega življenja in premico časa. Včasih so zajeti na fotografiji, videokaseti in tudi kadar niso, jih doživljamo na zelo podoben filmičen način. Toda še vedno so del časa, v katerem so bili zajeti in zato največkrat čutom odtujeni. Richard Linklater, velikan ameriškega neodvisnega filma, se je konceptu minevanja časa in staranja na platnu posvetil že z znamenito trilogijo Pred zoro, (1995), Pred sončnim zahodom (2004) in Pred polnočjo (2013), ko se je h glavnima protagonistoma vrnil vsakih devet let in gledalcu znova odprl vrata v njuna življenja. S filmom Fantovska leta pa je s konceptom šel še korak dlje. Tako je v 12 letih, vsako leto z isto igralsko zasedbo v nekaj snemalnih dneh posnel zgod

Radio Študent, 7. september 2014 ― Sun Ark / Drag City, 2014   Kalifornijski glasbenik Cameron Stallones, katerega najnovejši izdelek njegovega samostojnega projekta Sun Araw poslušamo v današnji Tolpi bumov, je v miljeju zahodnoobalnega lou-faj glasbenega ustvarjanja že docela situiran avtor. Svoje glasbeno znanje je na začetku kalil v Magic Lantern in Pocahaunted, obeh varovancih založbe Not Not Fun, ki že dobro desetletje pluje med meditativnim drounom, eksperimentalnim popom in psihedeličnim rockom sedemdesetih, kasneje pa je v solističnem projektu Sun Araw – kateremu ostaja zvest od leta 2008 vse do danes – začel analizirati bolj dubersko naravnane in eksperimentalno zastavljene zvoke, ki vse od svojih začetkov oscilirajo na relaciji hipnagogičnega lou-faja in nareverbiranega novorockovskega idioma. Tega Sun Araw nemalokrat začini še s svojim zamegljenim, a ravno zato prepoznavnim vokalom, kjer besedila tekstov bolj kot predstavniki logosa delujejo kot zvočni pejsaži, katerih semantična vrednost je na trenutke že p

Radio Študent, 7. september 2014 ― Ljubljanica, 4. 9. 2014   Koncertni cikel Dvocikel je organiziran s posebnim konceptom, saj na vsakem koncertu priredi sodelovanje dveh različnih slovenskih zasedb, ki si vsaka zase vzameta svoj čas ter vmes predstavita še nekaj malega sodelovanja. V tokratni dvojno dvojni reportaži pokrivamo četrtkov koncert skupine Trus! in domačega IDM-producenta Kleemarja ter sobotni koncert Bakaline in Janeza Škofa ter Marjana Stanića.  Dvocikel je letošnji prvi ljubljanski koncert organiziral na eni od ladjic Društva rečnih kapitanov, ki je poskrbela za edinstveno, zasebno vzdušje. Na njej je nastopila žanrsko pestra skupina Trus!, ki je koncert začela na skoraj ambientalni noti ter s pomočjo iz neznanega razloga le redko uporabljenega saksofona ustvarila nekakšno zasanjano zamaknjenost. Ta pa je bila kmalu prekinjena z veliko hitreje tempiranimi in pestrejšimi komadi, ki so delovali zelo igrivo, pisano, celo kičasto. Prisluhnili smo pevkinim politično socialnim pozivom, ki so k njihovi nenavadni

Radio Študent, 7. september 2014 ― Minuli teden se je v Galeriji Kapelica zaključila razstava Sferizmatik Nevena Korde, ki sestoji iz performansov Pripenjanje in Odpenjanje ter instalacije, ki jo performansa puščata za sabo kot svojo materialno sled. Pri tem je težko reči, ali gre za neločljivi spoj, v katerem se omenjene komponente kot take razpuščajo, ali pa se nasprotno ohranjajo kot avtonomne entitete. V vsakem primeru se med njimi odvija nekakšna nanašalna struktura, ki razstavi vzpostavlja lasten jezik. Jezik, ki ni zlahka dostopen, temveč zahteva tipanje, razbiranje ali celo dekodiranje razstavnih elementov. Zato bi lahko rekli, da je razstava participatorna. Izmuzljivi pomen ali celo smisel razbija udobje, ki ga obiskovalcu nudi pasivno opazovanje. Četudi je koncept ponujen že vnaprej, mu razstava ostaja le deloma zvesta. Pravzaprav ga sledeč zahtevam PR-obvestila posploši do te mere, da obiskovalcu ponuja le še slutnjo tega, kar ga čaka na sami razstavi. Izmuzljivosti pomena pa prispeva tudi časovna struktura r

Radio Študent, 7. september 2014 ―   V 237. izdaji oddaje Art-Area prisluhnite recenziji razstave Večni september, ki je še vedno na ogled v Galeriji Škuc. Po razstavi se je sprehodil Domen Ograjenšek. V nadaljevanju prisluhnite pogovoru z Matthiasom Fritschem, nemškim umetnikom, ki se je v sklopu Večnega septembra s svojim filmom The Story of Technoviking predstavil v Projektnem prostoru Aksioma. Z umetnikom se je pogovarjala Lenka Đorojević.   VEČNI SEPTEMBER Da se je z internetom spremenil svet, danes gotovo ni več nova vest. Četudi smo kvečjemu šele začeli raziskovati domet vseh sprememb. Pravzaprav je njegovo usodo napovedal že David Fischer, ko je september, v katerem je internet postal prostodostopen, označil za 'večni september'. To je trenutek naše nedavne zgodovine, ki ga reflektira in komentira tudi aktualna istoimenska razstava v Galeriji ŠKUC, ki bo na ogled vse do 26. septembra. Razstavo je v sodelovanju z Zavodom Aksioma, Galerijo ŠKUC in s centrom za umetnost informacijske dobe LINK postavila kustosinja