Radio Študent, 7. december 2014 ― V 243. izdaji oddaje Art-Area prisluhnite razmišljanjem o povezovanju naravoslovnih znanosti in umetnosti. Pogledali bomo, kdaj sta se ti dve »kulturi« ločili in kakšni so vzgibi ter težnje po njunem vnovičnem zlitju. Dotaknili se bomo tudi načinov sodelovanja med umetniki in znanstveniki, raznolikosti kolaborativnih praks ter doprinosov k vsaki posamezni disciplini, ki so posledica uspešnega sodelovanja. V nadaljevanju prisluhnite intervjuju z Robertino Šebjanič, medijsko umetnico, ki svojo raznoliko umetniško prakso vse pogosteje združuje z znanstvenim raziskovanjem. Umetnica se je v Galeriji Kapelica pred kratkim predstavila s projektom Aurelia 1+Hz/ proto viva generator, minuli teden pa je v Projektni sobi SCCA - Ljubljana predstavila še delovno skupino Deep Blue, ki je bila ena od delovnih skupin na zadnjem Trienalu sodobne umetnosti PORTIZMIR3. Z umetnico se je o njeni raznoliki umetniški praksi, kolaborativnih praksah ter projektih pogovarjal Miha Kelemina.   ÉUREKA Umetnost in znanost sta vedno soobstajali in se dopolnjevali. Pravzaprav do pojava stroge profilizacije v raziskovalnih in izobraževalnih institucijah, ki je koreninila tako v želji po popolni specializaciji obeh posameznih disciplin kot v ideji, da bo vsaka disciplina pogojena s svojo tržno nišo, nemeneč se za vrzeli, ki so nastale z ločitvijo, nikoli nista bili ločeni. Združevanje obeh disciplin se najbolj izrazito kaže v umetniških raziskovalnih projektih in umetniških delih, ki so plod tesnega sodelovanja znanstvenikov in umetnikov. Težnjo, ki ima prav toliko nasprotnikov kot zagovornikov, nekateri označujejo za trend ali zeitgeist. Očitajo ji neumetniškost, ilustriranje banalnih tem, spektakularno predstavljanje nerelevantnih raziskav, ki se v galeriji kažejo kot pomemben doprinos znanosti, v stroki pa so nezanimive ali že dolgo znane. Spet drugi pa v povezovanju vidijo priložnost za izmenjavo metodologij, načinov dela in načinov razmišljanja. Premostitev med naravoslo