Poiesis, 18. marec 2016 ― v določenih trenutkih dvignem glavo in pomislim na svoj vrt ki v resnici ni moj sem pa zanj plačal najemnino in začnem ga opazovati v tem najbolj turističnem predelu tega zaspanega mesta San Francisco z vsem povezanega z mostovi da je od zgoraj na zemljevidih videti kot nesimetrična morska zvezda ves čas pozabljam kako blizu vode živim in v tistih trenutkih mi uspe postati precej manj popolnoma odsoten zaradi obveznosti ki si jih ne morem niti zapomniti stegnem roko da odprem žaluzije in običajno ne vidim, da bi se kaj dogajalo mogoče kakšna vrana kljuva kakšno izmed rastlin posajenih v vrstah vrtnarko ki jo je lastnik najel, da bi ustvarila zelenjavo iz ničesar drugega kot zemlje in semen in vode in kakršnekoli že glasbe ki jo posluša s slušalkami včasih jo vidim kako hecno zapleše tik preden odpre vodo v cevi ali pa miško, kako poblaznelo zdrvi proti staremu modremu stolu kjer je varno in senčno in vem, da se bom čez samo nekaj mesecev poročil pod drevesom, katerega listi govorijo lepim zaskrbljenim zaljubljencem ni važno kaj vam pravijo drugi kadar zašumimo govorimo verjemite nam čeprav vemo, da veste, da listi ne govorijo in prav tako vem, da bo nekega [...]