SEM,
9. junij 2016
―
Muzejska ploščad je zadnji torek v mesecu maju oživela ob prav posebnem dogodku. Ob sončnih žarkih, ki so nas vse prijetno presenetili, so vzdušje vznemirjenja in pričakovanja pričarali najlepši slovenski starodobniki. Njihov slavnostni prihod in tu in tam nagajivo hupanje so pospremili prihod imenitnih gostij. Slovenski etnografski muzej so obiskale baronica Livia Barbo von Waxenstein Reden, njena hčerka Alessandra in vnukinja Valentina. Tri potomke barona Antona Codellija.
Zgodbo Antona Codellija, kranjskega plemiča, inženirja in izumitelja, smo v muzeju predstavili že skoraj desetletje nazaj. Leta 2007 je kustos dr. Marko Frelih pripravil razstavo z naslovom Togo album 1911-1914 in obrazstavni katalog. Pred kratkim pa so Codellijeve številne zanimive dejavnosti pritegnile tudi režiserja Miho Čelarja, ki se je odločil o pomembnem slovenskem rojaku iz začetka 20. stoletja posneti igrano-dokumentarni film. Prva projekcija filma bo spomladi prihodnje leto (2017), kmalu za tem pa bo v Slovenskem etnografskem muzeju Codellijeva zgodba ponovno oživela – z interpretacijo umetnice Biance Baldi, ki v muzeju gostuje v okviru projekta SWICH.
Igrano – dokumentarni film nastaja v produkciji Astral filma, RTV Slovenija in Slovenskega filmskega centra, s strokovnimi nasveti pa sodeluje tudi dr. Marko Frelih. Vsi igrani prizori so nastali po fotografijah iz obsežne muzejske Codellijeve fotografske zbirke, ekipa pa je za nekaj dni obiskala tudi vasico Kamina v Togu ter na licu mesta, kjer se je nekaj več kot sto let nazaj dogajala ta zanimiva zgodba, posnela dodatne filmske prizore. Filmski odpravi v Togo se je pridružil tudi dr. Frelih, ki si je ogledal ostanke radiotelegrafske postaje in se udeležil srečanja z domačini iz okoliških vasi. Udeležili so se ga tudi trije starešine, ki so v dar sprejeli katalog Togo album 1911-1914.
Codelli je med letoma 1911 in 1914 z ljubljanskim prijateljem Leom Poljancem delal v Togu, ki je bil v tistem času nemška kolonija. Za nemško pod