Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. avgust 2016 ― Postojna – Z artistično predstavo Krogi hrvaško-francoske skupine (na fotografiji), Zmajevo torto in koncertom Ane Pupedan se je v torek zvečer začel 20. jubilejni poletni kulturni festival Zmaj’ma mlade. Ana Pupedan, Zmaj ‘ma mlade 2016, 16.8.2016 – Foto: NpN Festival ponuja 13 dni pestrega kulturnega, športnega in zabavnega programa. Na koncertnih odrih festivala se vrstijo različni glasbeniki. Zanimivo je tudi na gledaliških odrih in ulicah, kjer se bodo odvili še stand-up večer, dve artistični ulični predstavi in monokomedija Polone Vetrih Pijem, ker sem pač žejna. Program za najmlajše prinaša ustvarjalne delavnice in predstave. Športni utrip vključuje tradicionalno Breakdance bitko, Modrijanov pohod v jamo pod Predjamskim gradom ter turnirja v in-line hokeju in malem nogometu. V sodelovanju z Zavodom Pantea potekajo različne delavnice in predstavitve na temo duhovne rasti in zdravega življenja. V okviru Poletnega kino eksperimenta Zmaj vključuje tudi filmske večere. Zadnji festivalski dan, nedelja 28. avgusta, pa bo po lanskem odličnem odzivu tudi letos namenjen oživitvi širšega mestnega jedra Postojne pod naslovom Po-stoj na ulici. Dogajanje se bo začelo z dopoldanskim Postojnskim tekom (za otroke in odrasle). Ob 15. uri bodo zaprli več ulic v centru in jih napolnili z raznovrstnim dogajanjem, kot so Čilijada, Tržnica nevladnih organizacij Primorsko-notranjske regije, Živa knjižnica, postavili bodo plezalno steno, na ogled bodo Omare stare šare in še marsikaj. Več o programu na: www.zmaj-ma-mlade.com. VRŽ

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. avgust 2016 ― Postojna – V okviru projekta začasne rabe prostora Kje je prostor v Postojni? se bo na Tržaški cesti, nekdaj živahni, danes pa vse bolj prazni glavni ulici v središču Postojne, do 17. septembra zvrstila vrsta zanimivih dogodkov oziroma prostorskih intervencij, ki želijo opozoriti na pomen ohranjanja vsebin v mestnem jedru. Dva pred tem prazna poslovna lokala so oživili s pop up prodajno galerijo in turistično točko. Lokalc – Foto: Veronika Rupnik Ženko Številni kraji po Sloveniji se soočajo s težavo, da so njihova središča prazna in opustela. Nekdaj živo mestno dogajanje se je preusmerilo na obrobje, v nakupovalne centre in trgovska središča. Tudi Tržaška cesta v Postojni se temu procesu na žalost ni mogla izogniti. »Pa vendar, čas je, da ga ustavimo in odkrijemo potenciale, ki jih imajo živahna mestna jedra za razvoj turizma in kulture,« poudarjajo v regijskem stičišču nevladnih organizacij Boreo, kjer so skupaj z delovno skupino za začasno rabo pri Mreži za prostor zasnoval projekt Kje je prostor v Postojni?. V njegovem okviru so povezali lastnike praznih prostorov z uporabniki, ki so lokale najeli pod netržnimi pogoji. Prazni lokal na Tržaški 34 so oživili s pop up prodajno galerijo Lokalc (na fotografiji), kjer številni lokalni umetniki in ustvarjalci ustvarjajo, razstavljajo in prodajajo svoja dela, organizirajo ustvarjalne delavnice, pripravili bodo izmenjevalnico in trgovinico rabljenih otroških oblačil Zmajček Zamenjavček in dražbo ustvarjenih umetnin. Na Tržaški cesti 35 pa so svoj prostor dobili ponudniki iz občin Cerknica, Loška dolina in Bloke, pod okriljem Notranjskega regijskega parka združeni v projektu Z druge strani Javornikov. Vsak dan se predstavljajo novi ponudniki, predstavitve pa popestrijo z glasbo, plesom, degustacijami, predstavitvami obrti ter možnost odkupa njihovih izdelkov. V sklopu projekta se že in se še bodo izvajale tudi delavnice in različne pop up prostorske inštalacije, s katerimi želijo javnemu prostoru dati d

Airbeletrina, 17. avgust 2016 ― »Zakaj potujete v take dežele, so vam všeč?« je Agato Tomažič vprašal uslužbenec izraelskega varnostnega organa, ker je imela potni list poln žigov iz Izraelu sovražnih držav. In res, nabor destinacij, ki so pristale v njeni zbirki potopisnih reportaž Zakaj potujete v take dežele?, bi podobno vprašanje najbrž izvabil iz ust večine povprečnih prebivalcev katerekoli zahodne države, ne samo paranoidnih izraelskih aparatčikov. Z besedili bivše novinarke in urednice namreč bralec obišče številne eksotične države, kamor je odpotovala službeno ali zasebno; na primer v Sirijo, Libijo, Iran, Etiopijo, Malavi, Armenijo – no, pa tudi bolj domačne postojanke, denimo Trst, hrvaški Krk ali celo Kočevje. Pri tem je Agati Tomažič uspelo dodobra razbiti aksiom, češ da gre branje o Drugih kulturah, ki jih nismo izkusili na lastni koži in ki jih poznamo zgolj iz medijskih podob nasilnih spopadov in pomanjkanja, vedno slajše v tek. Reportaža o Gotenici ali tržaškem taborišču Rižarna je interesantna v isti meri kot besedilo o Turčiji ali Izraelu, hkrati pa te še pocuka za rokav in spomni na to, kako pomembno je hoditi razprtih vek tudi po še tako bližnji okolici, saj nikoli ne veš, za katerim vogalom te čaka pomenljiva zgodba ali nenadejani dražljaj.