MGLC Ljubljana, 20. oktober 2016 ― Prostoživeče rastline in živali na Ljubljanskem, razstava fotografij 25. oktober–13. november, Predavalnica (pritličje), vstop prost torek–nedelja, 10.00–18.00 Pestrost okolij omogoča, da v Ljubljani živijo različne prostoživeče rastline in živali. Večine sicer še nismo evidentirali in prešteli, a število gre gotovo v tisoče, če ne celo v deset tisoče. V samem središču mesta živijo le vrste, ki so najbolj vajene človeške družbe, v neposredni okolici pa tudi nekatere bolj bojazljive, redke in ogrožene. Videti redke vrste »v živo« bo morda nekoč del turistične ponudbe mesta, ki pa ne bo prav za vsakega gosta. Najti jih namreč ni prav enostavno. Potrebno je obilo potrpljenja in znanja, saj njihov dom nima hišne številke, na kateri bi jih poiskali. Razstavo je omogočila Mestna občina Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja. Avtor fotografij: Davorin Tome in sodelavci    

SEM, 20. oktober 2016 ― Sporočilo za javnost 20. oktober 2016 Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z mednarodnim konzorcijem za proučevanje evropskega spomina, Univerzo v Perpignanu, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Widad Tamimi ter Vesno Bukovec, avtoricama projekta Begunec_ka sem, organizira v sredo, 26. oktobra 2016, ob 14.00 multimedijski dogodek Evropski spomin v nastajanju. Prek videa bo prikazan tudi projekt Kurdska zgodba med Sirijo, Irakom, Turčijo in Grčijo umetnika begunca Kawakawe. Dogodek je prispevek k sodelovanju evropskih umetnikov in umetnic pri vračanju Evrope k humanističnim tradicijam in izobraževanju za humano prihodnost.  Odprtje razstave spremlja delavnica, na kateri bosta avtorici z moderatorko prof. dr. Ksenijo Vidmar Horvat raziskovali vprašanja prihodnosti Evrope po begunski krizi, in preizpraševali vlogo umetnosti pri učenju novih generacij za strpno in humano družbo. Sledila bo okrogla, miza na kateri bosta mag. Ralf Čeplak Mencin in Mojca Račič predstavila vlogo Slovenskega etnografskega muzeja pri soočanju z begunsko krizo. Slovenski etnografski muzej si namreč v tem zgodovinskem prelomnem obdobju prizadeva v okviru svojega poslanstva obravnavati tudi aktualna družbena vprašanja. Med ta vprašanja sodi problematika migracij in beguncev, ki spreminjajo človeško in kulturno krajino Evrope in sveta. Tema Migracije in kulturne krajine je izbrana nosilna tema javnega programa SEM skozi leto 2016 oz. je bila z  različnimi muzejskimi akcijami izpostavljena že v prejšnjih letih,  npr. projekt štirih razstav Migracije (decembra 2015), program poučevanja slovenskega jezika, vodstev in delavnic, ki jih SEM prireja za čakajoče prosilce za azil v Sloveniji v letu 2016 in druge.  V tem kontekstu se je SEM septembra 2016 pridružil evropskemu konzorciju za preučevanje spomina. Leta 2014 je Filozofska fakulteta pristopila k mednarodnemu projektu EUROM, ki deluje pod okriljem Znanstvenoraziskovalnega inštituta Filozofske fakultete (ZIFF) in ga vodi prof