Notranjsko primorske novice » Kultura,
25. december 2016
―
Pred več kot 70 leti so praznike obeleževali precej drugače kot danes, poudarek je bil predvsem na praznovanju v družini, v prvi vrsti so bili to cerkveni prazniki. Danes jih po besedah Ivanke Urbas iz Logatca praznujejo vsi, ne glede na versko prepričanje, saj sta bolj kot njihova prvotna vsebina pomembna zunanji videz in obdarovanje. Od treh decembrskih mož so se otroci nekoč razveselili samo Miklavža, saj Božička in dedka Mraza na Notranjskem niso poznali.
Ivanka Urbas Foto: Saša Musec Čuk
»Mama je vsakemu od nas kupila rožič, nekaj cukrčkov je dala zraven, kakšno suho sadje, hruške in jabolka, in pa tisto, kar smo rabili v šoli, svinčnik in zvezek,« je povedala 83-letna Urbasova iz Logatca, ki je odraščala v družini z osmimi otroki. Tudi parkeljnov so se otroci včasih precej bali, Miklavž pa je otroke obiskoval tudi v šolah in župniščih.
Zatem je prišel božič, najbolj svečan praznik v letu in prvi od treh svetih večerov, ki je minil brez obdarovanja in krašenja domov ter smrečice. Te sploh niso poznali, le jaslice so postavili, mah zanje pa nabrali dovolj zgodaj, da se je do svetega večera posušil. Tudi sicer kraji niso bili okrašeni. »Temeljito smo pospravili hišo, ne prej ne potem ni bilo tako čisto kot za božič,« je povedala Urbasova in dodala, da so šli okrog »vogla«, kot se reče blagoslovu hiše in hlevov, z blagoslovljeno vodo so poškropili tudi njive in potresli jablane, da bi dobro obrodile. Sledila je molitev, pokleknili so okoli peči in se posedli za mizo, otroci pa so komaj čakali, da se molitev zaključi, saj so bili že pošteno lačni. Prav nič si niso izmišljevali, kaj bi jedli, samo da je bilo kaj za v usta. Za Ivanko, ki je bila med mlajšimi, največkrat ni ostalo dosti, a kot pravi, ni bila nikoli lačna, želodec se je očitno navadil na majhne količine. Večerja je bila skromna, mesa ob božiču pri njih ni bilo, največkrat je bil krompir v oblicah, na mizi pa se je poleg potice znašel tudi poprtnjak, ki ga je spekla mama, saj ta na sv