Meja, brez meje, pri meji, z mejo

Meja, brez meje, pri meji, z mejo

Vrabec Anarhist, 1. september 2018 ― Kajti homo sacer biva v vsakem državljanu, le da mora vednost o njem biti potlačena in preprojicirana v sovražnike države, naroda, skupnosti – tiste skratka, ki so izločeni iz družbe. The post Meja, brez meje, pri meji, z mejo appeared first on Vrabec Anarhist.
Forrest Gump (1994)

Forrest Gump (1994)

Deseta umetnost, 1. september 2018 ― Robert Zemeckis se je dramaturško sprehodil čez ameriško zgodovino, ki je v tistih desetletjih ponudila ravno dovolj turbulentnih trenutkov, da Tomu Hanksu kot Forrestu Gumpu nikakor ni postalo dolgčas. Rojen za to vlogo, je Hanks filmu prinesel kulten status, prislužil pa si je tudi oskarja za glavno moško vlogo. Ne le to, celovečerec je tisto […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  1 (One) on this item You might be interested in this:    [Pozor, hud prizor] - The Grey (2011)  Nevesta  Črni panter  Pasolini (2014)   The Secret Life of Walter Mitty (2013) Copyright © Deseta umetnost [Forrest Gump (1994)], All Right Reserved. 2018.
Domačija pr´Petrov ljudi vabi kar sama

Domačija pr´Petrov ljudi vabi kar sama

Notranjsko primorske novice » Kultura, 1. september 2018 ― Logatec – V štali več kot 200 let stare domačije pr´Petrov na Brodu v Logatec so letos opravili izjemen podvig. Dvignili so velban strop, ga podprli z lesom, izpod njega izmaknili kamniti steber in ga nadomestili z novim, ki so ga ročno izklesali študentje Višje strokovne šole Sežana. In to ponovili še enkrat. Nič manj izjemno kot menjava stebrov, ki je v novejši slovenski zgodovini edinstven poseg, pa ni razmišljanje sina lastnice stare domačije Andreja Korenča, ki je domačiji želel ohraniti dušo in energijo, ki so ju vanjo vložile generacije prednikov. Leseni oporniki so zdržali, podstavek že čaka na drugi kamniti steber. Menjava kamnitih stebrov, domačija pr´Petrov, Logatec, julij 2018 Foto: Andrej Korenč V očeh javnosti gre pri menjavi stebrov predvsem za ohranjanje stare obrti in edinstven podvig reševanja kulturne dediščine, saj strokovnjaki pravijo, da v Sloveniji že desetletje ali dve ni nihče na roke izklesal kamnitih stebrov, v novejši zgodovini pa ni znano, da bi jih kdo zamenjal pod stoječimi velbi. A v resnici gre za veliko več. To je zgodba o človeku, ki mu ni vseeno za svoje korenine, je zgodba o Andreju Korenču in Anji Sedej, ki sta čutila, da domačija, ki je verjetno več kot 250 let dajala kruh mnogim generacijam, ne sme ostati prazna. In takih ljudi je danes vse premalo. Želita si, da bi štalo, v kateri se danes bleščita kamnita stebra, preuredila v kavarno, bolje rečeno v kulturno in družabno središče, da bi hiša živela še naprej. »Tudi zaradi tega, da nama ne bi bilo treba le vlagati. Če bi nama ostalo 200 evrov na mesec, bi bila zadovoljna,« pravi Anja. Z zagnanostjo, ki sta jo pokazala, in z domačnostjo, ki jo izžareva domačija, jima bo gotovo uspelo. Korenčevi so v hiši živeli 100 let, vanjo so se vselili leta 1916. Andrejev ded je gospodaril na veliki kmetiji in je potem, ko je njegova mačeha razprodala veliko gruntov, vse življenje kupoval zemljo in gozdove. Ko je zaradi lubadarja v zadnjih dveh letih propadlo veliko dreves

Na razpisih za prevode v tuje jezike in izdaje v nemškem jeziku letos razdeljenih za 173.000 EUR sredstev

Javna agencija za knjigo, 1. september 2018 7. maja letos smo zaključili z zbiranjem prijav na dva mednarodna razpisa: javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike (JR4-P-2018) in na področju izdajanja knjižnih del slovenskih avtorjev v nemškem jeziku (JR5-INJ-2018). Skupna vrednost na prvem razpisu razdeljenih sredstev za leto 2018 je bila 114.500,00 EUR. V primerjavi z letom 2017, ko je bilo na tem razpisu za leto razdeljenih 90.962,00 EUR, to predstavlja 23.538,00 EUR več, oziroma 26 % več razdeljenih sredstev. V letu 2017 smo finančno podprli 30 prevodov, v letu 2018 pa kar 54 prevodov, kar pomeni  80 % porast v številu podeljenih subvencij. Celotni rezultati razpisa so dosegljivi tukaj: http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/rezultati/jr4-p-2018-107/ Skupna vrednost na drugem razpisu razdeljenih sredstev za leto 2018 je bila 58.500,00 EUR. V primerjavi z letom 2017, ko je bilo na tem razpisu za leto razdeljenih 53.792,50 EUR, to predstavlja 4.707,50 EUR več, oziroma 9 % več razdeljenih sredstev. V letu 2017 smo finančno podprli devet prevodov, v letu 2018 pa deset, in sicer pri osmih različnih založbah. Celotni rezultati razpisa so dosegljivi tukaj: http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/rezultati/jr5-inj-2018-109/  

Izobraževanje za učitelje

Mestni kino Ptuj, 1. september 2018 ― Mestni kinematografi, združeni v Art kino mrežo Slovenije, veliko pozornosti namenjamo filmski vzgoji otrok in mladih. S projektom Filmska osnovna šola naša prizadevanja dopolnjujemo z usposabljanjem za strokovne delavce šol, ki bo v šolskem letu 2018/19 potekalo pod naslovom 24 sličic – priložnosti in izzivi animiranega filma v šoli. Čakajo nas sklop izobraževanj ABC animiranega filma, strokovna srečanja ob izbranih filmih, posebni dogodek Restavriranje filmske dediščine, hospitacije ob šolskih

Mladi levi se za leto dni poslavljajo

SiGledal Novice, 1. september 2018 ― Festival Mladi levi se nocoj poslavljajo s portugalsko predstavo Sprožilec sreče in brazilskim projektom Iz mesa in betona. Na sporedu je bilo 14 predstav in intervencij umetnikov iz devetih držav. Kot je povedala Nevenka Koprivšek, festival predstavam odpira nove poti, nudi prostor za ustvarjanje skupnosti, gledalcem pa ponuja razmislek.

1928 – Ustanovitev Radia Ljubljana

Zgodovina na dlani, 1. september 2018 1. septembra leta 1928 je začela delovati Radijska postaja Ljubljana, predhodnica Radia Ljubljana. Manj kot dva meseca kasneje, 28. oktobra 1928, so že imeli urejen radijski spored. Inženir Marij Osana je leta 1924 začel v Ljubljani s poskusnimi oddajami z lastnoročno izdelanim oddajnikom. Po večletnih poskusih in zapletenih meritvah s … Preberi The post 1928 – Ustanovitev Radia Ljubljana appeared first on Zgodovina na dlani.

Razstava starih gat: Spodi n’č, gor pa b’l mau

Kamnik.info, 1. september 2018 ― V galeriji Dika na Maistrovi ulici je bila sinoči, v sklopu spremljevalnih prireditev 48. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, odprta zanimiva ter celo duhovito zabavna razstava starega spodnjega perila. Bržkone si nekdanji lastniki, še posebej pa ne lastnice razstavljenih kosov spodnjega prerila niso nikoli predstavljali, da bodo njihovi najintimnejši kosi garderobe, ki se jih ... The post Razstava starih gat: Spodi n’č, gor pa b’l mau appeared first on Kamnik Info.
Najboljše kratke zgodbe je napisala Eva Markun

Najboljše kratke zgodbe je napisala Eva Markun

Misli, 1. september 2018 ― V okviru tridnevnega festivala kratke zgodbe Novo mesto short, ki ga je pripravila domača založba Goga, so v petek zvečer podelili nagrado za najboljšo kratkoprozno zbirko preteklega leta. Strokovna žirija v sestavi članov Društva slovenskih literarnih kritikov jo je za zbirko kratkih zgodb Menažerija in njen literarni prvenec podelila Evi Markun.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 1. september 2018 ― Založba UMco je izdala knjižni prvenec priznanega nevrokirurga Henryja Marsha Ne škoduj!, Cankarjeva založba roman Nebojše Lujanovića Oblak kožne barve, Založba Zala roman nizozemske pisateljice Mireille Geus Pleši!, Založba Miš pa dvojezično slikanico s črtico Ivana Cankarja Skodelica kave in ilustracijami Petra Škerla.
1930 Rovte – Pred orožniško postajo

1930 Rovte – Pred orožniško postajo

Stare slike (Cerknica), 1. september 2018 ― Nad vhodnimi vrati hiše je napis v cirilici, spodaj pa v latinici: Žandarmerijska stanica Rovte. Čas nastanka fotografije bi lahko približno določili pred letom 1930, kajti kasneje so spodnji del napisa v latinici prevedli v orožniško postajo, med napisa pa vnesli državni grb. Sklepati je še, da je bila ta postaja, kot je bilo pogosto v manjših […]

1. septembra 1804 se je rodil Mihael Stojan, duhovnik, nabožni pisatelj in urednik

Kamra.si, 1. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. septembra 1804 se je na Teharjah rodil Mihael Stojan, duhovnik, nabožni pisatelj in urednik. Umrl je 10. aprila 1863 v Braslovčah. Mihael Stojan je bil duhovnik in nabožni pisatelj, ki se je leta 1804 na Teharjah rodil zidarju Martu Stojanu in Mariji, rojeni Makovic. Po končani teharski osnovni šoli je nekaj časa deloval kot pastir blizu Rogatca. Na pobudo teharskega duhovnika je bil poslan v nadaljnje šole, kjer je po končani gimnaziji v Celju doštudiral filozofijo v Gradcu in še leta 1830 bogoslužje v Celovcu. Kot kaplan je služboval v Trbovljah in Novi Cerkvi, kot namestnik v Mariji Reki, kot duhovnik pa na Gomilskem in v Braslovčah. Največji pečat kot duhovnik je pustil s svojim delovanjem v Braslovčah med letoma 1849 in 1863, kjer je opravljal tudi funkcijo dekana braslovške dekanije. V Braslovčah je ustanovil župnijsko knjižnico, na njegovo pobudo pa je bila braslovška cerkev obnovljena z rezbarijami in slikami znanega slikarja Matevža Langusa. V braslovški občini je opravljal tudi funkcijo okrajnega šolskega načelnika, kar je bilo v tistih časih nekaj normalnega, saj je imela duhovščina močan vpliv na izobraževanje, sami duhovniki pa so poučevali tudi verouk v šolah.  

1. septembra 1907 je škof Jeglič okronal milostno podobo Marije Pomagaj na Brezjah

Kamra.si, 1. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. septembra 1907 je škof Jeglič okronal milostno podobo Marije Pomagaj na Brezjah Katoliška Cerkev ima navado, da krona podobe, ki so pri ljudeh posebno v časteh. Odkar so se na Brezjah dogajala izredna uslišanja, je vse bolj živa postajala misel, da bi kronali tudi podobo Marije Pomagaj. Željo so sprožili frančiškani, varuhi milostne podobe, velik Marijin častilec škof dr. Anton Bonaventura Jeglič pa je prosil za potrebno dovoljenje v Rim. Apostolski Sedež je prošnjo uslišal in prosilca samega pooblastil, da kronanje izvrši. Za to slovesnost so izbrali angelsko nedeljo, 1. septembra 1907.

1. septembra 1942 je umrl Gregor Gojmir Krek, pravnik, sodnik, glasbenik, pedagog in akademik

Kamra.si, 1. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. septembra 1942 je v Ljubljani umrl Gregor Gojmir Krek, slovenski pravnik, sodnik, glasbenik, pedagog in akademik. Rodil se je 27. junija 1875 v Gradcu.   Profesor rimskega in civilnega prava, pravni praktik in ugledni glasbenik Gregor (Gojmir) Krek se je rodil 27. junija 1875 v Gradcu, umrl pa 1. septembra 1942 v Ljubljani. Šolal se je v Gradcu, kjer je bil 1898 promoviran za doktorja prava. Sodno prakso je opravil pri deželnem sodišču v Gradcu. Po odlično opravljenem sodniškem izpitu 1900 je bil imenovan za sodnika v Ljubljani. V študijskem letu 1902/3 se je izpopolnjeval na Univerzi v Leipzigu.  

1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje

Kamra.si, 1. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje, 28. oktobra redni program. Poskusno oddajati se je zaćelo s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne sta pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«. Po pogodbi je morala Prosvetna zveza vsak dan oddajati najmanj dve uri in pol, vsaj ena ura pa je morala biti posvečena dobri živi glasbi in ne posnetkom z gramofonskih plošč.  

Onkraj kulturnega modela

MAO, 1. september 2018 ― Zavod Motovila (CED Slovenija) v sodelovanju s Centrom za kreativnost in MAO, vabi na mednarodno konferenco s priznanimi strokovnjaki iz Velike Britanije, Švedske in Španije (Katalonije), ki bodo predstavili različne teoretične in praktične pristope razvoja poslovnih modelov v kulturi.
še novic