Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. februar 2019 ― Cerknica – V zastekljenem prostoru pri nekdanji trgovini zadruge Krpan v središču Cerknice bodo od četrtka, 28. februarja, do pepelnične srede na ogled umetniške ilustracije poznanih likov cerkniškega karnevala, kot jih vidi umetnik in srčni pustar Ivo Kvartuč Ajva. Hudič v manekenski pozi, avtor Ivo Kvartuč Ajva, foto KP Ajva v Cerknici razstavlja pustni ciklus štirih slik tradicionalnih pustnih likov, ki jih je obarval v svoji značilni maniri. Tako je Martina Krpana prikazal v bolj moderni, drzni, celo jokerski podobi, hudič je na njegovi sliki zavzel manekensko pozo. Piko Nogavičko je slekel v poredno čarovnico, ki bi lahko bila karnevalska Liza, pramati Uršulo pa preoblekel v milo in prijazno gospo. Njegova dela bodo na ogled do pepelnične srede, ko bodo v Cerknici pokopali pusta. Razstava je prodajna. Opozarjajo na prazne prostore v mestu »Z veseljem smo se odločili, da na ogled postavimo dela Ajve, saj je dolgoletni srčni pustar,« je povedala Ksenija Preželj iz Pustnega društva Cerknica in obenem dejala, da razstava nosi tudi širše sporočilo. Postavili so jo namreč v prostoru sredi mesta, ki sameva že več kot leto dni. »S tem opozarjamo na prazne prostore in stavbe, ki jih je v Cerknici vse polno in bi lahko dobili nove vsebine,« pravi Prežljeva. »Mi smo se odločili, da prostor obudimo s postavitvijo razstave, primeren pa bi bil tudi za kaj drugega. Škoda je, da da taki prostori, drugje celo cele stavbe, samevajo in propadajo, ko pa bi jih lahko napolnili z zanimivimi vsebinami.« pet

SEM, 27. februar 2019 ― Pustna dediščina Slovenije je izredno pestra in bogata. Številna lokalna pustovanja, ko se pustni liki odpravijo od hiše do hiše, kjer zaželijo vse dobro in z ropotom preganjajo vse slabo, pomembno vplivajo na ohranjanje kulturne dediščine.  Živost nesnovne kulturne dediščine je »gonilo«, da se šege, navade, znanja in veščine prenašajo iz generacije v generacijo. Pa vendar: tako kot se spreminja način življenja, se spreminja tudi nesnovna kulturna dediščina, kar se kaže tudi pri nekaterih pustnih šegah – ne vseh! Nekoč so se šemili le neporočeni moški, kar še danes dosledno ohranjata fantovski skupnosti Ravenskega in Drežniškega pusta. Drugod se šemijo tudi poročeni moški, a žensk ne prepuščajo medse, kot je to npr. pri Hrušiških škoromatih. Pri kurentu, najbolj množičnemu pustnemu liku v Sloveniji, pa si kurentije nadenejo neporočeni in poročeni moški, ženske, kot tudi otroci: dečki in deklice. Za ohranjanje pustne dediščine pa niso pomembni le tisti, ki se našemijo, temveč imajo pomembno vlogo tudi punce in matere, saj one spletejo nogavice, izdelajo rože iz papirja, zašijejo kostume itd. Čeprav je število različnih karnevalov po Sloveniji v porastu, kamor se odpravijo številne pustne skupine na gostovanje, pa je prisotnost pustnih likov v domači vasi, na domačem obhodu ali poberiji za njih najpomembnejši del pusta. Takrat domačini odprejo svoja vrata pustnim skupinam, jih pogostijo in obdarijo. Pustne šege so del celotne lokalne skupnosti, ki s to dediščino živi in jo ohranja. V Sloveniji imamo v Register nesnovne kulturne dediščine vpisane številne pustne šege: Cerkljansko laufarijo, Borovo gostuvanje, Obhode pustnih orače, Škoromatijo, Obhode kurentov, Drežniški in Ravenski pust, Šelmarijo, Vrbiške šeme, Zagoriške mačkare, Ponikovske mačkare, Pust mozirski. Strokovni opisi teh pustnih šeg so dostopni na: http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register Register redno dopolnjujemo in zato so v pripravi še nekatere druge pustne šege kot npr. vleka ploha / pl