Zlati abonma Marka Breclja

Zlati abonma Marka Breclja

Neodvisni, 21. april 2019 ― Zala Dobovšek v prispevku pronicljivo popiše artivizem samodržca Marka Breclja, ki svoje revoltaže ne samo - kot je to pogosto dandanašnji - izjavlja, pač pa tudi živi in izvaja. Avtorica pravi, da se je zato iz raritete izluščil v unikat: "Brecelj že od nekdaj, a danes morda toliko bolj, konkretno in simbolno predstavlja utelešeni upor – upor v telesu, upor s telesom. Številne mehkoteroristične akcije, kontinuirane kandidature za župana mesta Koper, družbenokritični (nenormativni) kantavtorski nastopi in performativne intervencije vstopajo v kompleksna razmerja avtonomije umetniškega izražanja in zakonodaje, predvsem pa skozi prakso problematizirajo ustaljene ureditve javnosti (javnih prostorov) tako na ravni funkcionalnosti kot etike".

Alexisonfire - Familiar Drugs | Novica

13. brat, 21. april 2019 ― Dočakali smo tudi vrnitev kanadskih emo legendAlexisonfire. Po skoraj devetih letih se je skupina odločila, da izda novi material, kar se je zgodila 15. februarja 2019. Nekaj več kot dva meseca po tem dogodku, je skupina izdala še videospot, ki je na ogled spodaj. Video je bil posnet s tehnologijo VHS in mobilnih telefonov.    
Polanski toži oskarjevsko akademijo

Polanski toži oskarjevsko akademijo

MMC Film, 21. april 2019 ― Odvetnik Romana Polanskega je že po njegovi lanski izključitvi iz Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti napovedal tožbo proti tej neprofitni organizaciji, ker ta pred sprejetjem svoje odločitve njegovi stranki ni dala možnosti zaslišanja.

Gosta četrtega MAF poletnega filmskega tabora: Urša Menart in Voranc Boh

MAF - Mad About Film, 21. april 2019 ― Mad About Film (MAF) Gosta četrtega MAF poletnega filmskega tabora: Urša Menart in Voranc Boh MAF ponovno na #filmskitabor datum: 7.  – 13. avgust 2019, Radenci ob Kolpi (organiziran odhod iz Ljubljane vključen v ceno!) MAF tudi letos organizira 7-dnevni filmski tabor ob Kolpi za mlade od 15 do 19 let. Delavnice z … Gosta četrtega MAF poletnega filmskega tabora: Urša Menart in Voranc Boh

Dokumentarni film

MAF - Mad About Film, 21. april 2019 ― Mad About Film (MAF) Dokumentarni film »Film je bil v največji meri oko dvajsetega stoletja: ne le zato, ker je zabeležil velik del dogodkov, temveč zato, ker je s tem beleženjem hkrati opredelil tudi način percepcije sveta.«   – Francesco Casseti, 2013 O čem govorimo, … Dokumentarni film

Seznam: Dokumentarni filmi po izboru Veronike Zakonjšek

MAF - Mad About Film, 21. april 2019 ― Mad About Film (MAF) Seznam: Dokumentarni filmi po izboru Veronike Zakonjšek Našteti dokumentarni filmi so odraz subjektivnega filmskega okusa. Gre za filme, ki jih smatram kot odločilne pri oblikovanju svojega filmskega okusa, stremela pa sem tudi k čim večji vključitvi domače dokumentarne produkcije zadnjih nekaj let. Mož s kamero (Chelovek s … Seznam: Dokumentarni filmi po izboru Veronike Zakonjšek

Nori dnevi: “Če se moraš nečemu odreči, se nikoli ne odreci čustvom, čeprav se moraš zato zgodbi.”

MAF - Mad About Film, 21. april 2019 ― Mad About Film (MAF) Nori dnevi: “Če se moraš nečemu odreči, se nikoli ne odreci čustvom, čeprav se moraš zato zgodbi.” O dogajanju pred in med nastajanjem participativnega obzervacijskega dokumentarca Nori dnevi, v katerem lahko spremljamo zgodbi dveh protagonistov, Maje in Mladena, ki ju je zaradi njunega duševno drugačnega stanja družba izločila, zdravniki … Nori dnevi: “Če se moraš nečemu odreči, se nikoli ne odreci čustvom, čeprav se moraš zato zgodbi.”
Noč knjige letos v duhu Vodnika, francoske revolucije in svobode

Noč knjige letos v duhu Vodnika, francoske revolucije in svobode

Misli, 21. april 2019 ― Ob svetovnem dnevu knjige bo v Sloveniji in zamejstvu že šesto leto potekala Noč knjige. K projektu, katerega nosilca sta Založba Sanje in Javna agencija za knjigo RS, je že pred začetkom pristopilo več kot 150 prirediteljev z več kot 200 dogodki. Po oceni organizatorjev bo število dogodkov zagotovo višje, saj jih vsi prireditelji ne prijavijo.
1930 Rakek – Lipov drevored ob 40-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I.

1930 Rakek – Lipov drevored ob 40-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I.

Stare slike (Cerknica), 21. april 2019 ― Razglednica Rakeka iz tridesetih let dvajsetega stoletja, ki jo je založil trgovec in gostilničar Anton Demšar z Rakeka. Več zgodb je povezanih z lipovim drevoredom med Uncem in Rakekom in naprej proti Grahovemu in Loški dolini, pa navzdol proti Planini. Po eni od zgodb naj bi ga posadila planinski in snežniški graščak, da sta se, ko […]
Vladimir Jurc

Vladimir Jurc

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 21. april 2019 ― Dobitnik nagrade »Marija Vera« za življenjsko delo. V oddaji gostimo igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki je konec marca prejel nagrado Marija Vera Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Na tržaškem odru nastopa že več kot 35 let in je eden nosilcev tamkajšnjega repertoarja. Preživel je dobre in težke dni tega gledališča in mu ostaja zvest še danes. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.

21. aprila 1914 se je rodil Tone Kozlevčar, slovenski baritonist

Kamra.si, 21. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. aprila 1914 se je v Šentvidu pri Stični rodil Tone Kozlevčar, slovenski baritonist. Umrl je 17. novembra 1995 Rodil se je v Šentvidu pri Stični, pozneje pa se je njegova družina preselila v Temenico. Že v mladih letih je okusil težko življenje, kajti bil je pastir, hlapec in mesarski pomočnik. Pozneje pa je bil nekaj časa prometni policist, zatem pa kar 20 let zaposlen v koncertni direkciji, ki je pripravljala nastope različnih umetnikov, tako domačih kot tujih. Kozlevčarjeva želja je zmeraj bila, da bi postal tenorist, a se mu je glas po mutaciji izoblikoval v bariton. Leta 1950 je bil med 38 pevci izbran za baritonista v Slovenskem oktetu v katerem je prepeval več kot četrt stoletja. Njegova najbolj odmevna pesem je bila Ribniška v priredbi Franceta Marolta. Pozneje je tudi prepeval ob spremljavi legendarnega Avgusta Stanka, Vitala Ahačiča in pa prvega slovenskega citrarja Miha Dovžana. Kozlevčar je prepeval tudi z novo nastalimi glasbenimi skupinami. Z ansamblom Lojzeta Slaka je posnel 2 slovenski narodni pesmi; Sezidal sem si vinski hram in pa Snočkaj sem eno pošto dobil, z Henčkom pa je posnel več narodnih pesmi, med najbolj odmevnimi sta Janez na tvoje zdravje in En hribček bom kupil. Posnel je tudi pesem Leži vasica za goro z Kovačičem, za Slovenske muzikante pa je zapel pesem o Labodu. Umrl je 17. novembra 1995 star 81 let.  Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Kozlevčar

21. aprila 1970 je umrl Andrej Gosar, slovenski pravnik, politik, sociolog in pedagog

Kamra.si, 21. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. aprila 1970 je v Ljubljani umrl Andrej Gosar, slovenski pravnik, politik, sociolog in pedagog. Rodil se je 30. novembra 1887 v Logatcu. Dr. Andrej Gosar se je rodil v Logatcu kot edini sin očetu Ivanu in materi Mariji Hodnik. Oče se je ukvarjal s čevljarsko obrtjo. Po končani osnovni šoli v Logatcu se je mladi Andrej dve leti učil čevljarstva, saj mu je bilo namenjeno, da prevzame očetovo obrt, vendar pa se je leta 1902 s pomočjo domačega župnika vpisal na ljubljansko II. državno gimnazijo. Izdeloval jo je z odliko, maturiral je leta 1910. Zatem se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju. Študij je zaradi pomanjkanja sredstev začasno prekinil. V tem času je bil kot uradni aspirant zaposlen pri Južni železnici, kjer je ostal približno eno leto.  Zaposlitev mu je omogočila nadaljevanje študija. Diplomiral je leta 1915, leto kasneje pa doktoriral. Prvo svetovno vojno je večinoma preživel v vojaški uniformi. Zadnje mesece vojne je bil kot „črnovojni poročnik“ z avstrijsko vojsko v Karpatih, od tam pa se je bil kljub številnim zapletom vrnil domov. Istega leta, maja, se je poročil z Antonijo Mihevc, prav tako Logatčanko, s katero sta imela osem otrok. Gosar je že v mladosti začel s publicističnim delom na področju socialne misli. Čeprav po izobrazbi pravnik, je bilo njegovo najljubše področje sociologija. Kot dijak je sodeloval v krščanskem socialnem gibanju. Od leta 1912 je objavljal v Slovencu, Domoljubu in Zlati dobi, kjer je sprva dajal poudarek vzgojnim vprašanjem, kasneje pa socialni tematiki. Leta 1918 se je kot strokovnjak za socialna vprašanja zaposlil pri Deželni vladi za Slovenijo, v letih1920-1922 pa je bil na mestu zaupnika za socialno skrbstvo. Po razpustu skupščine 1922. leta se je zaposlil pri Zadružni zvezi v Ljubljani, kjer je prevzel statistični oddelek.   

21. aprila 1943 je umrl Rihard Jakopič, slovenski slikar

Kamra.si, 21. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. aprila 1943 je v Ljubljani umrl Rihard Jakopič, slovenski slikar. Rodil se je 12. aprila 1869 v Ljubljani. Jakopič je bil osrednja osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja. Bil je vodilni slovenski impresionistični slikar, pokrovitelj umetnosti in teoretik. Impresionistični slog slikanja so poleg njega izoblikovali še sodobniki Matej Sternen, Matija Jama in Ivan Grohar. Leta 1900 je bil soorganizator prve slovenske umetniške razstave, tri leta zatem pa soustanovitelj umetniškega društva »Sava«, v okviru katerega je s stanovskimi kolegi impresionisti pripravil razstavo na Dunaju. Velja za pionirja slovenskega impresionističnega slikarstva. Rihard Jakopič se je rodil v Krakovem, tedaj predmestni vasi pri Ljubljani, očetu Francu in materi Neži. Njegov oče, Franc Jakopič, je bil premožen trgovec s poljščinami. Rihard je bil najmlajši med osmimi otroki.[4] Od leta 1879 do leta 1887 je obiskoval realko, potem pa je študiral na dunajski Akademiji likovnih umetnosti in v Münchnu v šoli Antona Ažbeta. Po vrnitvi v domovino je leta 1907 skupaj z Matejem Sternenom odprl zasebno slikarsko šolo, leta 1908 pa je dal po načrtih Maksa Fabianija na svoje stroške zgraditi prvo slovensko umetniško razstavno galerijo, t. i. Jakopičev pavilijon, ki pa je bil leta 1961 zaradi urbanističnih posegov in postavitve železniške proge porušen. Bil je pobudnik za nastanek Narodne galerije. Dolgo je bolehal za epilepsijo. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Rihard_Jakopič Priporočamo tudi: -  https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1900-1918/rihard-jakopic?tab=collections&authorId=513 - https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi246764/ - http://www.sazu.si/clani/rihard-jakopic
še novic