Kamra.si, 27. maj 2019 ― Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča in Pokrajinski arhiv Maribor vas v sredo, 29. maja 2019, ob 18. uri vljudno vabita v Pokrajinski arhiv v razstavišče Archivum na predstavitev knjige mag. Nine Gostenčnik Maribor v času mestnega načelnika dr. Franja Lipolda (1931-1935). Knjiga predstavlja obdobje, ko sta se Maribor in širša regija soočala z resnimi gospodarskimi in socialnimi težavami. Vodstvo mariborske mestne občine se je tako moralo spopasti z močnim udarcem gospodarske krize, s posledicami doseljevanja prebivalstva in socialno stisko ter zaradi tega sprejemati hitre in pametne odločitve ter meščanom omogočiti dostojno življenje. Avtorica predstavlja delo mestne uprave v omenjenem času, njeno reorganizacijo, ustanovitev Mariborskih mestnih podjetij, nekatere investicije, poskuse za uresničitev ideje o Velikem Mariboru, socialno sliko mesta ter takratne večje prireditve in proslave.

Kamra.si, 27. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. maja 1926 je v Tomaju umrl Srečko Kosovel, slovenski pesnik, kritik in publicist. Rodil se je 18. marca 1904 v Sežani.  Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Pliskovico na Dolenjem Krasu, vendar tam niso ostali dolgo. Leta 1908 so se naselili v Tomaju, kjer so živeli v šoli. V Tomaju je obiskoval osnovno šolo. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot 11-leten otrok v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje Trst. V to mesto je kot otrok veliko hodil in je imelo v njegovem srcu poseben prostor. Pri Kosovelih je bilo zanimanje za umetnost splošno. Hodili so v Trst v gledališče in na koncerte ali k prijateljem in znancem, ki so bili podobnega duha, in ti so bili večkrat gostje pri njih v Tomaju. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani, na kateri je bil učni jezik nemški. Začel je sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih, izdajati je začel tudi tiskan dijaški list Lepa Vida in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti. Leta 1920 je tam srečal Ludvika Mrzela. Istega leta se je odzval na fašistično politiko Italije, ki je požgala Narodni dom v Trstu. Ko je leta 1922 maturiral, se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je literarno-dramatični krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani in pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla.