SEM, 15. avgust 2019 ― Na razstavi bo predstavljena skupina Slovencev, ki je bila aktivno udeležena v organizaciji misijonske dejavnosti v Kartumu in na območju južnega Sudana. V letih od 1851 do 1858 je v Sudan prišlo več slovenskih duhovnikov, obrtnikov in različnih sodelavcev, ki so pomagali vzpostaviti delovanje misijonske dejavnosti pod vodstvom dr. Ignacija Knobleharja. Obdobje Knobleharjevega misijonskega dela v Sudanu je bilo za Slovence obdobje srečevanja z Afriko. Prvič v zgodovini so lahko kontinuirano več let spremljali življenjske razmere svojih rojakov daleč proč od domovine na drugem kontinentu. Z objavami poročil v slovenskem jeziku so se Slovenci zelo dobro seznanili z naravnim okoljem in z načinom življenja različnih ljudstev ob veliki afriški reki. Ignacij Knoblehar iz Škocjana pri Novem mestu, Martin Dovjak iz Šentjerneja in Jernej Mozgan iz Koprivne na Koroškem v Avstriji so zapisani v zgodovino kot pionirski raziskovalci Belega Nila, Janez Kocjančič iz Črnivca pri Brezjah je bil prvi, ki je plul z ladjo »Stella Matutina« proti toku navzgor po Nilovih brzicah, Janez Klančnik iz Dovjega pa je imel na jugu Sudana svojo karavansko postajo za oskrbo popotnikov. Leta 1863 je kot vodič ekspedicije spremljal odpravo slavne nizozemske pustolovke Alexandrine Tinné. Od nekdanjih Knobleharjevih sodelavcev je bil Klančnik zadnji Slovenec ob Belem Nilu. Avtor razstave je dr. Marko Frelih, muzejski svetnik in kustos za afriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju. Odprtje razstave je v Muzeju krščanstva na Slovenskem, Stična 17, 1295 Ivančna Gorica.