ULLA ŽIBERT: SENCI VERJAMEŠ, ČETUDI JE POPOLNOMA IZMIŠLJENA

ULLA ŽIBERT: SENCI VERJAMEŠ, ČETUDI JE POPOLNOMA IZMIŠLJENA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 4. januar 2020 ― Slikarska serija Senci verjameš, četudi je popolnoma izmišljena testira naše dojemanje sveta. Avtorica se osredotoča na vsakdanje situacije in motive, senca pa ji služi za redefinicijo vsebine, ki se dotika družbenokritičnih tem. Z barvito upodobitvijo bežnih trenutkov in njihovih imaginarnih/realnih senc obravnava večje zgodbe, kot so okoljska kriza, vprašanja o napredku tehnologije, neenakosti, položaju in odtujenosti posameznika. Tako nas avtorica popelje v prevpraševanje realnosti preko vržene sence trenutka.
Izbrali so besedo desetletja

Izbrali so besedo desetletja

Planet Siol.Net, 4. januar 2020 ― Angleški spolno nevtralni osebni zaimek they, ki označuje tretjo osebo množine, je po izboru ameriških jezikoslovcev postal beseda desetletja. V angleščini beseda they oz. v prevodu oni ni spolno določljiva, medtem ko imamo v slovenščini tri različice besede. Za laskavi naslov sta se med drugim potegovali še besedi podnebje in meme.
Jaka Vatovec: Plevel10. – 31. januar 2020otvoritev: 10. januar...

Jaka Vatovec: Plevel10. – 31. januar 2020otvoritev: 10. januar...

Hiša kulture v Pivki, 4. januar 2020 ― Jaka Vatovec: Plevel10. – 31. januar 2020otvoritev: 10. januar ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekJaka Vatovec je vizualni umetnik najmlajše generacije, ki ustvarja na področju slikarstva, videa, instalacij in publikacij. V svojem delu raziskuje področje družbenih konvencij, normativov, stereotipov in ritualov v povezavi s psihologijo posameznika. V tem okviru se še posebej osredotoča na pojem duševnega zdravja in normalnosti, kjer ga zanima meja med normalnim in abnormalnim ter s tem povezana občutja odtujenosti, anksioznosti, nihilizma ipd. Pri snovanju svojih del se poslužuje motivike iz bogate ikonografije grozljivk, kjer mrgoli lobanj, krst, zombijev, krvi, sveč, pajkov, kač in nožev. Te motive v procesu ustvarjanja jemlje iz konteksta in jih v svojih delih povezuje v novo celoto, kjer mutirajo v nekaj drugega, saj se kljub enakemu videzu njihov pomen spremeni. Pomen se pogosto ustvarja tudi skozi razmerja med samimi deli, zato se njihova interpretacija spreminja v skladu s postavitvijo v galeriji.Na tokratni razstavi umetnik predstavlja svoja najnovejša dela, v katerih se ukvarja s prehodi med že določenimi stanji/pojmi/predmeti. Na formalni ravni se to kaže skozi prehajanja med obliko razstavljenih del, saj se fotokopija spreminja v sliko, video v objekt in fotografija v instalacijo. Na vsebinski ravni pa umetnik postavlja v ospredje smrt kot liminalno stanje, ki je v naravi, kjer smrt vselej prinaša življenje za neko drugo bitje, povsem očitno, v človeški družbi pa ga reprezentira pogrebni ritual. Tradicionalno je ta predstavljal za mrtvega prehod v neko drugo obliko življenja in za žalujoče soočenje z lastno končnostjo, v sodobni družbi, ki smrt izrinja iz življenja in jo vse bolj zanika, pa je postal zgolj formalno opravilo brez vsebine.────────────Jaka Vatovec (1989) je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje delo je predstavil na samostojnih razstavah Tetrodotoxin, Hiša kulture, Pivka (2014), Al

Okupacijske meje 1941-1945: Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja

Kamra.si, 4. januar 2020 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v torek, 7. januarja 2020, ob 18. uri v Center Ivana Hribarja na Ljubljanski cesti 12 f na odprtje razstave Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji,1941-1945. Razstava je nastala s sodelovanjem Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Inštituta za novejšo zgodovino ZRC SAZU, Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije in Medobčinskega muzeja Kamnik. Vir: https://www.muzej-kamnik-on.net/dogodki/odprtje-razstave/

Alenka Veber: 365 dni v Babnem Polju. Na robu, a ne za(rob)ljena

Kamra.si, 4. januar 2020 ― Osrednja knjižnica Celje v okviru progama Univerze za tretje življenjsko obdobje vabi v ponedeljek, 6. januarja 2020, ob 17:30 v Levstikovo dvorano na predavanje Alenke Veber.  365 dni v Babnem Polju. Na robu, a ne za(rob)ljena Alenka VEBER iz Babnega Polja je avtorica več sto poljudnih prispevkov o slovenski kulturni in naravni dediščini, predvsem pa je ljubiteljska etnologinja, fotografinja in turistična vodnica, mentorica študijskih krožkov ter predavateljica. Njeno predavanje govori o tem, kako je ušla iz navidezne cone ugodja in pre(živela); kako je ponovno shodila in kaj ima pri tem ne(okrnjena) narava? In kaj imajo pri tem ljudje? Predavanje bo prepleteno s fotografijami, ki jih je Alenka naredila na sprehodih skozi 365 dni v najhladnejšem slovenskem kraju. Ne glede na vreme. V zgodnjih jutranjih urah ali mrzlih večerih. »Lahko smo na robu, a to še ne pomeni, da smo zarobljeni,« pravi v svojih duhoviticah. Vabljeni! Vir: 

“Potujoča misijonska razstava”

Kamra.si, 4. januar 2020 ― Dom Sv. Jožef Celje vabi v nedeljo, 5. januarja 2020, ob 15. uri na odprtje “Potujoče misijonske razstave”.  Iz programa:  – “Slovenski Božič” – Matija Tomc, mladi župnije Celje-Sv. Jožef– Pričevanje misijonarja Toneta Kerina– Tradicionalno kajenje hiše   Na ogled bodo predmeti, ki so jih misijonarji prinesli iz misijonskih dežel širom sveta in so odraz kulture in življenja tamkajšnjih ljudi. Spremlja jih kronološki pregled več kot 600 slovenskih misijonarjev. Razstava bo na ogled v januarju 2020.
1928 Praga – Hradčani

1928 Praga – Hradčani

Stare slike (Cerknica), 4. januar 2020 ― Še ena izmed serije slik, ki so nastale ob obisku rakovških Sokolov v Pragi leta 1928. Ne bi dala roke v ogenj, sploh pa ne desne, da slika ni nastala na Praškem gradu. Kolikor se spomnim, so ravno take plošče po tleh, okna so enaka in tudi grabenčki na steni. Hradčani pomeni mestni grad ali […]
Madridski Prado lani obiskalo rekordno število ljudi

Madridski Prado lani obiskalo rekordno število ljudi

Misli, 4. januar 2020 ― Muzej Prado v Madridu je lani, ko je obeleževal 200-letnico delovanja, zabeležil rekordno število obiskovalcev. Obiskalo ga je več kot 3,2 milijona ljudi oziroma deset odstotkov več kot leta 2018, je poročanje lokalnih medijev povzela nemška tiskovna agencija dpa.
“Zdi se mi, da ima to nekaj opraviti z umetnostjo”

“Zdi se mi, da ima to nekaj opraviti z umetnostjo”

ARS Likovni odmevi, 4. januar 2020 ― John Baldessari (1931-2020) je igrivo izzival ustaljene načine gledanja »Svet brez Johna Baldessarija bo gotovo nekoliko bolj dolgočasen« je bil eden izmed odzivov, ko smo v začetku letošnjega leta izvedeli, da je preminil priljubljeni konceptualni umetnik John Baldessari, ki je s svojimi umetniškimi deli pogosto izzval nasmešek gledalca. Med njegovimi bolj znanimi deli je denimo I Will Not Make Any More Boring Art, obsesivno ponavljajoče se zapisan stavek, da ne bo več delal dolgočasne umetnosti. Prav s humorjem je nenehno spreminjal naš pogled na umetnost, podobe in jezik. V šestdesetih je začel poudarjati idejo umetniškega dela, v sedemdesetih se je dalje spraševal o omejitvah in konvencijah v umetnosti, pogosto na rahlo paradoksalen in ironičen način. Znan je po pionirski rabi najdene fotografije in apropriiranih filmskih podob, s katerimi je razmišljal o kolektivnem nezavednem, kot ga oblikuje hollywoodska kinematografija in zakonitostih filmske reprezentacije. O Johnu Baldessariju so v oddaji razmišljali Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, ki je v devetdesetih gostila njegovo retrospektivo This not That, umetnik Dejan Habicht ter Tadej Pogačar, umetnik in direktor Centra in Galerije P74.
Francoska heroina iz 15. stoletja

Francoska heroina iz 15. stoletja

ARS Svet kulture, 4. januar 2020 ― Samosvoja operna stvaritev Devica Orleanska na odru SNG Opera in Balet Ljubljana Režiser predstave Frank Van Laecke jutri na oder SNG Opera in Balet Ljubljana premierno postavlja opero Devica Orleanska, ki jo je Peter Iljič Čajkovski v 19. stoletju napisal v slogu velike francoske opere. V njej se psevdozgodovinsko ozadje zgodbe o usodi francoske junakinje iz 15. stoletja prepleta z mešanico veličastnega razkošja in melodramatičnih pasaž, pravijo ustvarjalci in dodajajo, da je Čajkovski herojsko osebnost Ivane Orelanske nadgradil s kompleksnimi psihološkimi nasprotji. Predstavili bomo tudi dve gledališki predstavi: v SNG Nova Gorica bodo uprizorili predstavo Galileo, v Mini Teatru v Ljubljani pa predstavo Sin. Pestro bo tudi na glasbenem področju: Big Band RTV Slovenija danes vabi na koncert V kraljestvu Buddyja Richa, ki bo posvečen enemu najboljših jazzovskih bobnarjev. Danes se bo odvil tudi poseben mednarodni radiofonski večer EBU skupine Ars acustica, na katerem s prispevkom sodeluje tudi program Ars.
Hildur Guđnadottir: Joker

Hildur Guđnadottir: Joker

ARS Filmska glasba, 4. januar 2020 ― Ob njeni glasbi se je Joachim Phoenix v Jokerju zazibal v ubijalski ples. Nič nenavadnega ni, da o 37-letni islandski skladateljici in violončelistki Hildur Guđnadottir govorijo kot o favoritinji za oskarja, je zapisal Guardian. Prav tako je jasno, kaj je v njeni glasbi pritegnilo režiserja Jokerja Todda Phillipsa, da jo je povabil k sodelovanju. Njena glasba je elegična in skrivnostna, temačna in srce parajoča, prav takšna, da ustreza glavnemu junaku Arthurju Flecku.
Moj najboljši profil, Obtožujem!, 31. tržaški filmski festival, Nominacije za oskarje 2020

Moj najboljši profil, Obtožujem!, 31. tržaški filmski festival, Nominacije za oskarje 2020

ARS Gremo v kino, 4. januar 2020 ― Analiziramo tudi še sveže nominacije za oskarje. Ocenjujemo nove filme z rednega sporeda: ta teden sta premiero doživela Moj najboljši profil z Juliette Binoche v glavni vlogi ter Obtožujem! režiserja Romana Polanskega. Predstavljamo 31. tržaški filmski festival in analiziramo nominacije za zlate kipce. Naš rimski dopisnik si je ogledal nov biografski film o Dveh papežih, ki je očaral filmsko in po novem tudi oskarjevsko javnost: Benedikta Šestnajstega in Frančiška v njem igrata Anthony Hopkins in Jonathan Pryce.
Antonio Vivaldi /5/

Antonio Vivaldi /5/

ARS Skladatelj tedna, 4. januar 2020 ― Poleg oper, kantat, srenat, komorne glasbe in sakralnih del se je izpod njegovega peresa ohranilo čez petsto koncertov. Antonio Vivaldi je bil najplodovitejši italijanski skladatelj svojega časa. Poleg oper, kantat, srenat, komorne glasbe in sakralnih del se je izpod njegovega peresa ohranilo čez petsto koncertov. Z njimi je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in po njih so se zgledovali številni sodobniki in nasledniki, kot so Tartini, Locatelli in Bach.
še novic