SEM, 17. januar 2020 ― Vabimo vas k sooblikovanju letošnje muzejske periodične publikacije Etnolog.  Osrednja tema znanstvenih člankov letošnjega Etnologa bo prosti čas. Nahajamo se na zgodovinski prelomnici: v času, ko naj bi se začel čas opravljanja dela in zaposlitve, ki šele opredeljuje preostanek človeškega časa kot »prosti čas«, vse bolj zmanjševati, smo soočeni z nasprotnim procesom: težnjami po podaljševanju delovnega časa. Prosti čas je do določene mere »prost« tudi drugih formalnih družbenih in družinskih obveznosti. Toda to ni čas brezdelja, ampak tisti del našega življenja, ki naj bi ga »imeli« najbolj zase. Ta čas obsega druženje z drugimi, ustvarjalno delo in delovanje, konjičke, športne, kulturne, dobrodelne, popularnokulturne in druge dejavnosti, tako materialne prakse kot oblikovanje skupnosti onkraj formalnih struktur, soustvarjanje posebnega vzdušja (atmosfere) in afektivnosti, občasnih nepredvidljivih situacij in delovanja v civilni družbi. V svojem prostem času ljudje uporabljajo in ustvarjajo predmete, oblikujejo specifične medčloveške odnose in ustvarjajo nove zamisli. V Etnologu pričakujemo prispevke o najrazličnejših vidikih doživljanja prostega časa s teoretsko podkrepljenim premislekom. Kot vsako leto načrtujemo tudi sklop znanstvenih člankov, ki vsebinsko niso omejeni. V obeh sklopih pričakujemo problemsko zastavljene še neobjavljene avtorske članke. Poleg znanstvenih pričakujemo tudi strokovne prispevke, tako tiste, povezane z razpisano tematiko kot tudi druge.  Vabimo vas k pisanju prispevkov o dogajanju v slovenskih in tujih muzejih (ocene in predstavitve ustanov, razstav, projektov, zbirk …). Prav tako vas vabimo, da nam pošljete ocene novejših domačih in tujih publikacij s področij etnologije, kulturne antropologije, muzeologije in sorodnih ved. Avtorje znanstvenih člankov prosimo, da do 3. februarja 2019 pošljete preliminarne naslove prispevkov s kratkim povzetkom in osnovnimi podatke o avtorju/avtorici na naslov nena.zidov@etno-muzej.si, p

ARS Izšlo je, 17. januar 2020 ― Tretji primer Tarasa Birse oziroma njegov prvi primer v vlogi samostojnega podjetnika Pisatelj in alpinist Tadej Golob je brez najmanjšega dvoma literarna zvezda: njegov prvi roman o višjem inšpektorju Tarasu Birsi z naslovom Jezero je navdušil mnoge bralke in bralce, kot nadaljevanka mnoge gledalke in gledalce, kot zvočna knjiga pa mnoge poslušalke in poslušalce. V oddaji Izšlo je nam bo avtor predstavil svoj tretji roman o nekoliko nergavem detektivu Tarasu Birsi z naslovom Dolina rož. Že na hrbtni strani romana lahko preberemo, da ima priljubljeni literarni junak s.p. in da je nekdanji višji kriminalistični inšpektor. Odgovor na vprašanje Kaj se je zgodilo junaku, je podal pisatelj psihološko prepričljivo, predvsem pa je znova napisal zanimivo kriminalko. Na začetku romana so namreč kar tri trupla, toda ali je zadeva res tako preprosta, kot je videti? Tadej Golob bo v pogovoru v živo z Markom Goljo najverjetneje odgovoril na večino vprašanj, na enega pa zagotovo ne. Vabljeni k poslušanju.

ARS Svet kulture, 17. januar 2020 ― Koncert cikla Carpe Artem in podelitev Smerkoljeve nagrade V Domžalah se je ta teden s strokovnim srečanjem in slavnostno otvoritvijo, na kateri so nagradili izstopajoče literarne in video izdelke mladih bralcev, začel 10. mednarodni literarni festival Bralnice pod slamnikom. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem bo nocoj ob pol osmih četrti koncert osme sezone, na katerem bodo v Kazinski dvorani v Mariboru nastopili nekateri najboljši slovenski solisti in komorni glasbeniki. Nocoj bodo podelili nagrado za operne pevce, nagrado Sama Smerkolja. Letošnja prejemnica je mezzosopranistka Božena Glavak, ki je, kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, “s svojimi vrhunskimi umetniškimi poustvaritvami in s svojim celotnim življenjskim opusom trajno obogatila slovensko operno in glasbeno zakladnico ter tudi mednarodni operni prostor.”

ARS Arsov forum, 17. januar 2020 ― Predstavili bomo letošnja prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, fotografa Stojana Kerblerja in koreografa ter plesalca Milka Šparembleka, ter šest nagrajencev Prešernovega sklada Prešernovi nagradi za življenjsko delo: fotograf Stojan Kerbler koreograf in plesalec Milko Šparemblek   Nagrade Prešernovega sklada prejmejo: režiser Rok Biček za film Družina kostumograf Alan Hranitelj za razstavo Vzporedni svetovi Alana Hranitelja igralka Nina Ivanišin za vloge ustvarjene v zadnjih treh letih akordeonist in skladatelj Luka Juhart za umetniške dosežke v zadnjih treh letih prevajalka Suzana Koncut za prevode francoskih literarnih in teoretskih besedil v zadnjih treh letih oblikovalec Nejc Prah za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih