Biblioblog, 6. marec 2020 ― V skladu z napotki UL bo delavnica izvedena na daljavo, z začetkom ob 9. uri. Za udeležbo se je treba prijaviti. Zadnji del delavnice bo posvečen dokumentu 23 Things For Research Data Management. Gre za uveljavljen pripomoček v obliki zbirke praktičnih spletnih virov, ki uporabnike (prvotno knjižničarje) opremljajo z znanji za ravnanje z raziskovalnimi podatki. Osnovna verzija je bila prvič objavljena leta 2015, prevedena v več jezikov, pred kratkim tudi v hrvaškega, in nadgrajena v interaktivno spletno usposabljanje. Trenutno se zaključuje temeljna nadgradnja, ki jo izvaja nizozemska skupina pod okriljem Nacionalne koordinacijske točke za ravnanje z raziskovalnimi podatki (LCRDM). Vabimo k ogledu njihovega prvega rezultata, v pripravi pa so še verzije, namenjene določenim ciljnim skupinam (mdr. raziskovalcem in doktorandom, podatkovnim knjižničarjem, informatikom, odločevalcem). Zbrani viri bodo ob zaključku projekta dostopni v spletnem orodju, ki mu lahko prispevamo tudi slovenske vire ali slovenske prevode najbolj bistvenih točk. Cilj zadnjega dela delavnice je, da za posamezne teme (svetovanje, učni viri, načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki, metapodatki, podatkovni repozitoriji, podporne skupnosti, deljenje podatkov, citiranje podatkov) zberemo čim več kakovostnih virov, ki izhajajo ali pa so relevantni za slovenski raziskovalni prostor. Delo bo potekalo v skupinah, vsaka skupina pa se bo posvetila eni temi. Vabljeni, da že pred delavnico razmislite, kateri skupini bi se želeli pridružiti in katere vire informacij o raziskovalnih podatkih morda že uporabljate. Iz zbranega gradiva bomo v vozlišču pripravili izroček po vzoru 23 Things v slovenščini in vas obvestili o njem. V skladu z napotki UL bo delavnica izvedena na daljavo, z začetkom ob 9. uri. Za udeležbo se je treba prijaviti.

Javna agencija za knjigo, 6. marec 2020 ― Skladno s Pravilnikom o izvajanju knjižničnega nadomestila (Uradni list RS, št. 38/2016 z dne 27. 5. 2016) se delovne štipendije za ustvarjalnost podeljujejo na petih različnih področjih, kjer nastaja knjižnično gradivo: leposlovje, prevajanje, ilustracija in fotografija, glasba in AV področje. Pri dodeljevanju delovnih štipendij se kot kriterij izbire upošteva kvalitetna izvirnost, ki se ocenjuje na podlagi doseženih publicističnih, kritiških in strokovnih referenc. Knjižnična nadomestila v obliki delovnih štipendij za ustvarjalnost s posamičnimi odločbami podeljuje direktorica Javne agencije za knjigo RS na podlagi javnega razpisa po predhodnih predlogih pristojnih delovnih komisij. Podrobnejši kriteriji in merila za dodelitev delovnih štipendij za ustvarjalnost se določijo v besedilu javnega razpisa, ki ga agencija pripravi na podlagi strokovnih izhodišč, oblikovanih v sodelovanju s stanovskimi društvi s posameznega razpisnega področja. Strokovna izhodišča obsegajo najmanj opredelitev ciljev štipendiranja, kategorij avtorjev in meril oziroma kriterijev za ocenjevanje vlog skupaj s točkovnikom.    5. odstavek 10. člena pravilnika določa, da delovne komisije imenuje direktorica Javne agencije za knjigo RS za vsako posamezni javni razpis s področij iz prvega odstavka tega poziva izmed strokovnjakov, ki jih predlagajo stanovska društva s posameznega področja. Posamezno delovno komisijo sestavlja tri do pet članov.   Na podlagi citiranih določb pravilnika pozivamo stanovska društva, da nam najkasneje do 20. 3. 2020 na e-naslov: gp.jakrs@jakrs.si posredujejo predlog kadrovske sestave delovnih komisij na svojem področju, ki naj šteje najmanj tri in ne več kot pet kandidatov, izmed katerih bo direktorica JAK imenovala predvidoma tričlansko delovno komisijo.  Stanovska društva pozivamo tudi, da nam najkasneje do 20. 3. 2020 na zgornji e-naslov posredujejo osnutek strokovnih izhodišč iz 4. odstavka 10. člena pravilnika. Besedilo Javnega poziva je dostopno tukaj.

Kamra.si, 6. marec 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. marca 2019 je umrl Aleksander Videčnik, višji upravni delavec, zgodovinar, publicist ... Rodil se je 11. decembra 1920. Aleksander Jakob Videčnik, višji upravni delavec in upokojeni direktor Celjske mestne hranilnice, je bil rojen v Celju. Zaradi bolezni se je leta 1977 preselil v Mozirje, kamor je že v prejšnjih letih zelo rad zahajal.  Že v Celju je raziskoval zadružništvo in hranilništvo, posebno pa delovanje Mihaela Vošnjaka, ki je v Celju ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic in tako omogočil proces gospodarskega osamosvajanja Slovencev. Tudi pisati in objavljati je pričel zelo zgodaj. Za Banko Celje je pripravil Zgodovino Celjske mestne hranilnice in Zgodovino hranilnikov. Poleg tega je pisal tudi za Savinjski tednik in sodeloval na radiu Celje v številnih oddajah, predvsem ko je pogovor potekal o celjski preteklosti. V Celju je bil dolga leta pred drugo svetovno vojno in po njej aktivni član pevskega zbora in gledališke skupine.