Novice

2020-04-03

(Uvod) v čase korone | Kolumna

13. brat, 3. april 2020 ― Ni veliko dogodkov v zgodovini, ki so v kratkem času obrnili svet na glavo. Že nekaj tednov nazaj se je večina ljudi na severni polobli zdolgočaseno prebijala skozi vsakdanje težave. Pač običajna diktatura vsakdanjega življenja. Nihče ni razmišljal, da se lahko čez noč vse obrne. Starejši se spomnimo propada prejšnje države, a to je v uradni zgodovini zabeleženo kot enkraten dogodek v zgodovini. Kot da se propadi držav na tem ozemlju ne bi dogajali vsakih nekaj desetletij. Od Avstroogrske, Kraljevine Italije in Jugoslavije preko socialistične Jugoslavije do današnje Slovenije, ena sama zgodba o vzponih in padcih režimov, monarhov in političnih strank. Tudi gospodarska kriza iz pred enega desetletja je zaradi gospodarske rasti zadnjih nekaj zaporednih let bila potisnjena iz kolektivnega spomina. Napovedi, da bo prej ali slej prišlo do nove krize, so zanimale le ekonomiste in tiste, ki računamo na skorajšnji zlom kapitalističnega sistema. Skoraj nihče pa ni pričakoval, da bo mali virus spravil na kolena svetovno gospodarstvo. In s tem marsikomu radikalno spremenil življenje. Začelo se je z nevšečnostmi glede potovanj in odpovedi koncertov. Pač malomeščanska opravila brez katerih lahko preživimo brez velike drame. Ok, kakšen koncert bo res odpadel, a še vedno lahko z bendom vadimo. No, z vsakim dnevom so se razmere slabšale. Če smo na težave Kitajske gledali kot na nekaj, kar se dogaja na drugem koncu sveta in kar bo v najslabšem primeru pomenilo nekaj ladijskih kontejnerjev manj za naše potrošniške razvade, smo ob dogajanju v bližnji Italiji začeli zaskrbljeno striči z ušesi. Okužba se je širila, bolnice polnile in ljudje so začeli umirati. Italijanska vlada je začela uvajati vedno strožje ukrepe omejevanja gibanja in delovanja prebivalcev. Zgodovina je hotela, da smo istočasno v Sloveniji dobili novo vlado Janeza Janše, predsednika stranke SDS, ki odkrito paktira s populistično desnico madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana. V vlado je zvlekel filialo Novo Slo
Objava petih vicev desetega izbora

Objava petih vicev desetega izbora

SEM, 3. april 2020 ― Uredniški odbor je izbral deseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Mama je skuhala pasulj za 3 dni. Zgleda bomo maske nosili tudi doma. Moje sledenja časa v času koronavirusa obdobje segedina obdobje ričeta obdobje jote obdobje odmrznjenega segedina obdobje odmrznjenega ričeta obdobje odmrznjene jote April je mimo! Mi, ki še hodimo v službo, smo glih tko, kot tisti muzikanti na Titanicu. Špilamo do konca. Ovaj koronavirus krenuo k'o fašizam: Prvo krenuo u Italiji Prešao u Španiju Onda su na red došle Nemačka, Austrija pa redom po Europi Mi smo, znači, najebali 6. Aprila! Več kot nas je v maskah, bolj maske padajo. Seznam vseh izbranih vicev
Objava desetih vicev enajstega izbora

Objava desetih vicev enajstega izbora

SEM, 3. april 2020 ― Uredniški odbor je izbral enajsti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Zaradi oteženega dihanja in bolečin v prsih sem poklical doktorja. Rekel je, naj me ne skrbi, nimam korona virusa, samo srčni infarkt je. Avionski leti so odpovedani. Tovarne so zaprte. Na cestah skoraj ni prometa. Ne vem za vas, ampak jaz mislim, da je to Gretino maslo. Če za karanteno rabiš 200 rolic WC papirja, bi moral iti k doktorju že zdavnaj pred tem. V Sevilji je vse zaprto. Tudi brivec ne dela. Avta sploh več ne zaklepam, samo uporabljen robček pogrnem čez volan. Koronavirus je udaril tudi po pravljičnih bitjih. Kihavčka so zdravniki osamili, ostalih šest palčkov pa so oprostili dela v rudniku in so do nadaljnjega na čakanju. Golob ob pogledu na izpraznjene ulice: nimaš se več komu posrat na glavo. V času epidemije sedim na kavču in se kar raznežim, ko žena zraven mene zašepeta: "Najboljše pri vsem tem je, da več časa lahko preživim s tabo". Šele potem opazim, da govori najinemu psu. A smo na začetku leta jamrali, da vsi prazniki padejo na vikend? Zdaj pa imamo... Tom Hanks je preživel 4 leta na samotnem otoku, 1 leto na letališču, preživel je Aids v Philadelphiji, v 2.sv.vojni je rešil vojaka Ryana, v Vietnamu je kot Forrest Gump rešil 50 vojakov, gusarji so ga ujeli v Somaliji, preživel je Apollo 13, z Boeingom je pristal na reki Hudson... Če Tom Hanks NE preživi koronavirusa, se nam vsem slabi piše.. Seznam vseh izbranih vicev

Nagib k samobitnem

Kriterij.si, 3. april 2020 ― Nagib k samobitnem Klemen Janežič: Postaja samobitno Urednik Fri, 04/03/2020 - 14:55 Nagib k samobitnem Zadnja avtorska predstava plesalca in igralca Klemna Janežiča Postaja samobitno je bila premierno izvedena 12. marca v Stari elektrarni. Osrednja tema predstave, ki jo enigmatični naslov Postaja samobitno dosledno priklicuje, jemlje svoj navdih iz šamanizma in nadrealističnega dela Postaja Perpignan Salvadorja Dalíja. Osnovni obrisi predstave so se Janežiču izrisali po obisku muzeja Ludwig v Kölnu, kjer si je ogledal omenjeno Dalíjevo sliko. Postajo Perpignan je Dalí videl kot bodoče prizorišče konvergence vesolja; slika tako uprizarja kozmično ekstazo in središče univerzuma. V Janežičevi interpretaciji je postaja prizorišče ponotranjene ekstaze, ki se izteče v vzpostavitev osebnega središča lastne samobitnosti. Z elementi šamanizma se je avtor seznanil v času svojega raziskovanja in razvijanja plesnega izraza buto, od šamanizma pa prevzema nekatere miselne vzorce, ki jih nato uprizori s svojim avtentičnim gibom, brez potrebe po posnemanju šamanskih plesnih ritualov. Predstava je prej gibalna kakor plesna in premislili jo bomo v petih prizorih oziroma slikah. Začetek predstave se izteče v pripravo scene: posipa se pepel, izrisuje se prizorišče, vzpostavlja se oder na odru. Opravka imamo z močno metaforo metamorfoze: nekaj gre v nič, v prah in pepel, ali pa se iz pepela rojeva novo življenje kot feniks, ki zgori in se rodi ponovno ali na novo. Prva slika. Na pepelnem obzorju nastopa kreatura amorfne podobe. Nekakšno bitje s težkim kožuhom. Sprva ne vemo, kaj in kakšno pravzaprav to bitje je. Lahko rečemo le to, da se giblje in se skriva pod ogrinjalom, ki ni toliko pokrivalo, ampak predvsem organski del njega samega. Konture plašča so nedefinirane. V enem trenutku spominjajo na orjaško sipo, v drugem na dvojna kolesa, v tretjem na radovedno žuželko … odvisno od položaja, v katerem se nam bitje kaže. In to kazanje je nestanovitno in spreminjajoče se. Je gi
Incident by a Bank

Incident by a Bank

Kinodvor, 3. april 2020 ― Devetdeset ljudi natančno poustvari spodleteli rop banke, ki se je 26. junija 2006 zgodil v Stockholmu. Ruben Östlund (Višja sila, Kvadrat) je za Incident by a Bank (Händelse vid bank, 2010) prejel zlatega medveda za najboljši kratek film. #FilmNaDan
KDO SEM v času pandemije?, zbiranje osebnih zgodb

KDO SEM v času pandemije?, zbiranje osebnih zgodb

SEM, 3. april 2020 ― Slovenski etnografski muzej vljudno vabi k sodelovanju v projektu zbiranja odgovorov na vprašanje KDO SEM v času pandemije?. Prisluhniti želimo besedam, mislim in zgodbam o času, ko v boju za zdravje ostajamo sami in doma.     • Kaj  in koga v času pandemije najbolj pogrešam?     • Kaj novega in drugačnega počnem?     • Kaj sem pridobil-a?     • Kaj sem izgubil-a?     • Ali se je moj pogled na svet spremenil?     • Kaj bo po pandemiji drugače v  mojem življenju? K razmisleku nagovarjamo posameznice in posameznike različnih starostnih skupin in z različnimi družbenimi vlogami. Še posebej pa družbene skupine, ki jih je pandemije še dodatno zaznamovala: K razmisleku vabimo mlade, dijake in študente, ki v času pandemije doživljajo svojevrstno izkušnjo življenja za štirimi stenami v ožjem družinskem krogu, odmaknjeni od neposrednih stikov z vrstniki in ob izobraževanju na daljavo. K razmisleku vabimo starostnike, tudi tiste, ki živijo v domovih za starostnike in tako na glas sami spregovorijo o svojih trpkih ali toplih izkušnjah K razmisleku vabimo slušateljice in slušatelje Univerze za III. življenjsko obdobje Vaše zgodbe zbiramo na elektronski naslov tjasa.brecko@etno-muzej.si Izbrane zapise bomo z dovoljenjem avtoric in avtorjev objavili na spletnih straneh Slovenskega etnografskega muzeja. Vse zgodbe pa bodo ostale v arhivu muzeja kot zgovoren dokument življenja v času krize. Hvala, ker z nami delite vaše misli!
KDO SEM v času pandemije? Zbiramo misli, razmišljanja, verze, zgodbe …

KDO SEM v času pandemije? Zbiramo misli, razmišljanja, verze, zgodbe …

SEM, 3. april 2020 ― Slovenski etnografski muzej vljudno vabi k sodelovanju v projektu »KDO SEM v času pandemije?« Prisluhniti želimo besedam, mislim in zgodbam o času, ko v boju za zdravje ostajamo sami in doma.     • Kaj  in koga v času pandemije najbolj pogrešam?     • Kaj novega in drugačnega počnem?     • Kaj sem pridobil-a?     • Kaj sem izgubil-a?     • Ali se je moj pogled na svet spremenil?     • Kaj bo po pandemiji drugače v  mojem življenju? K razmisleku nagovarjamo posameznice in posameznike različnih starostnih skupin in z različnimi družbenimi vlogami, še posebej pa družbeni skupini, ki ju je pandemija še dodatno zaznamovala: •    mlade, dijake in študente, ki v času pandemije doživljajo svojevrstno izkušnjo življenja za štirimi stenami v ožjem družinskem krogu, odmaknjeni od neposrednih stikov z vrstniki in ob izobraževanju na daljavo; •    starostnike in starejše v tretjem življenjskem obdobju, da spregovorijo o svojih trpkih ali toplih izkušnjah. Vaše zgodbe zbiramo na elektronski naslov anja.koren@etno-muzej.si Hvala, ker z nami delite vaše misli! S pošiljanjem zgodb se strinjate z javno uporabo zgodbe za namene preučevanja in uporabe v raziskovalne in razstavne namene.

Kresilo na verigi, Mali grad

Medobčinski muzej Kamnik, 3. april 2020 ― Lečasto kresilo na verigi, železo, 13. stoletje, Mali grad. Gre za pogosto srednjeveško obliko kresila. Kresila imajo poleg praktičnega tudi simbolni pomen. Pri južnih Slovanih, npr., kresilnik simbolizira nebo, kresilo zemljo, ogenj, ki nastane kot rezultat, pa je simbol posrednika med nebom in zemljo. Pogosto so zato kresila pridana v grobove. Malograjsko kresilo  je najbolj […] The post Kresilo na verigi, Mali grad appeared first on MM:K.
Navodila za spletni vpis

Navodila za spletni vpis

Knjižnica Postojna, 3. april 2020 ― Na naši spletni strani https://sikpos.si/ v zgornjem desnem kotu poiščite svetlo  modro ikono Cobiss+ in kliknite nanjo. V zgornji modri vrstici najdite Moj profil Cobiss in zopet kliknite, da se odpreta ikoni Prijava in pod njo Spletni vpis. Kliknite na Spletni vpis in v prazno vrstico vpišite Knjižnica Bena Zupančiča Postojna ter kliknite Nadaljuj. Izpolnite...

BREZPLAČNI vpis in dostop do e-virov v času epidemije

Knjižnica Postojna, 3. april 2020 ― V teh časih, ko vrata knjižnice ostajajo zaprta in si ni mogoče izposoditi tiskanih knjig, vas želimo spomniti, da lahko brezplačno dostopate do različnih elektronskih virov in knjig v elektronski obliki. Tiste, ki pa še niste naši člani, pa vabimo k brezplačnemu spletnemu vpisu v našo knjižnico in vam s tem omogočamo brezplačen dostop do različnih elektronskih virov.

Šop records kompilacija | Novica

13. brat, 3. april 2020 ― Zlati časi za t.i. bedroom muziko. Ko smo vsi zaprti v svojih sobah, katere imajo morda celo posteljo, se lahko igramo. Kompilacijo takšnih glasbenih projektov predstavlja skrivnostna ŠOP Records. Samo slovenska muzika, ker gre za nacionalni interes. Sedaj imate čas, tako da poslušajte.  
Cvetna nedelja

Cvetna nedelja

Loški muzej, 3. april 2020 ― Cvetna nedelja je nedelja pred veliko nočjo, ko kristjani v cerkvah blagoslavljajo šopke pomladanskega zelenja. Na ta dan se spominjajo Kristusovega prihoda v Jeruzalem, ko ga je navdušeno pozdravljala množica ljudi in pred njim po tleh polagala palmove veje, ki simbolizirajo zmago vere nad mučeništvom.
Nepozaben okus nonine polente

Nepozaben okus nonine polente

SEM, 3. april 2020 ― Tako se Bogdan Petelin spominja none: »Nona Ana, doma smo ji rekli Nanca, je zelo rada brala slovenske knjige in revije. Nona je bila zelo pridna kuharica in njeni brodeti (ribje juhe) ter mineštra iz ribane kisle repe, iz katere je včasih pokukal košček klobase, so mi ostali nepozabni.« Ostal mu je v spominu tudi okus po nonini polenti, ki jo je nono razrezal s sukanem na manjše kose, od katerih je vsak družinski član dobil po enega.

Vitrina meseca – Ženske zgodbe; boginja Hera

Gorenjski muzej, 3. april 2020 ― Če ne bi bila razglašena epidemija, bi že 24. marca 2020 javnosti predstavili novo Vitrino meseca, ki bi bila posvečena Ženskim zgodbam, s podnaslovom Gospodarice, žene, matere, ljubice, prerokinje, sužnje in čarovnice. Ob izbranih mitoloških likih znamenitih antičnih grških žensk ... Read More
Spominu zapisana čupa Marija

Spominu zapisana čupa Marija

SEM, 3. april 2020 ― Čupo Marijo je leta 1898 stesal iz hloda hoje Janez Caharija. Hlod je kupil v Bukovju pri Postojni in ga z volovsko vprego pripeljal v Nabrežino. Čupa Marija je dolga 6,86 m in široka 0,65 m. Z njo so Caharijevi lovili raznovrstne ribe do leta 1942. Leta 1947 so jo predali Slovenskemu etnografskemu muzeju. Spomin na čupo Marijo je v Babčevi družini prehajal iz roda v rod. Danes je prav njihova čupa, shranjena v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, edini popolnoma ohranjen morski deblak, kakršne so stoletja uporabljali slovenski ribiči tržaškega primorja. V spomin na čupo je zadnji družinski ribič izdeloval modele v merilu 1:10. Družina Caharija je kot spomin na ribiško tradicijo ohranila tudi številne dokumente, fotografije in predmete, ki jih je leta 2018 predala Slovenskegmu etnografskemu muzeju.

Peter Stutchbury: Kaj je naša odgovornost?

OUTSIDER, 3. april 2020 ― Philip Goad v svoji knjigi New Directions in Australian Architecture Petra Stutchburyja označi kot »liričnega tehnologa«. Težko bi našli boljši, bolj koncizen opis njegove prakse ali njega samega. Stutchbury ima oster in natančen um inženirja in dušo pesnika. Vsak detajl izkazuje predanost učinkovitosti, uporabnosti, trajnosti, a celote, sestavljene iz teh detajlov, so epske pesnitve o… The post Peter Stutchbury: Kaj je naša odgovornost? appeared first on OUTSIDER.

Ali veš? …. Tehnika monotipije in slikar Miha Maleš

Medobčinski muzej Kamnik, 3. april 2020 ― Monotipija se je pojavila že v 17. stoletju v delu italijanskega slikarja in grafika Giovannija Benedetta Castiglioneja (1609-64). Bogat razpon je dobila konec 19. oziroma v 20. stoletju z velikimi avtorji, kot je Edgar Degas,  ki je s svojim navdušenjem nad ponovno odkrito grafično tehniko navdušil tudi svoje sodobnike Camilla Pissarra in Paula Gauguina, Pabla […] The post Ali veš? …. Tehnika monotipije in slikar Miha Maleš appeared first on MM:K.

Teden slovenske drame na portalu SiGledal: Mrtvec pride po ljubico

SiGledal, 3. april 2020 ― V teh marčevskih in aprilskih dneh, ko običajno poteka festival Teden slovenske drame, vas vabimo k ogledu predstav, ki so na njem sodelovale v preteklosti in so dostopne na spletu. Za danes smo izbrali predstavo Mrtvec pride po ljubico avtorice Svetlane Makarovič v režiji Jerneja Lorencija in koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj ter Mestnega gledališča Ptuj.

Anja Pirnat bere sodobno slovensko dramo

SiGledal, 3. april 2020 ― Anja Pirnat je študentka magistrskega študija slovenistike in pedagogike. Zelo rada sprehaja svoje misli – včasih ob knjigi, ob pisalu in listu papirja, včasih ob skodelici kave in dolgih pogovorih. Najbolj uživa, kadar se njene misli naužijejo svežega zraka – tako kot ob branju dramskega besedila Simone Semenič 5fantkov.si, ki ga je izbrala s pomočjo SiGledalovega iskalnika.
1964 Iga vas – Smuči

1964 Iga vas – Smuči

Stare slike (Cerknica), 3. april 2020 ― Vida Brodarič por. Ožbolt in Jožica Hribar por. Novak sta se slikali ob cvetočem grmu med počitnicami po končanem prvem letniku poklicne šole. Vida je obiskovala frizersko, Jožica pa trgovsko šolo. Ker je bila Vida članica fotografskega krožka pod mentorstvom Jožeta Bergleza, ju je najbrž slikal nekdo od članov. Jožica se je za to priložnost […]

Novost, ki ni več novost, Bernays Propaganda | Novica

13. brat, 3. april 2020 ― Ker smo prikrajšani za koncertne užitke in še sami bendi ne smejo več vsaj zase igrati, lahko v miru pregledamo, kaj v smo v zadnjih mesecih spregledali. Jeseni so stari znanci Bernays Propaganda izdali novi album Vtora mladost, treta svetska vojna. Na njem ostajajo zvesti zvoku, ki krasi njihovo drugo obdobje delovanja. In seveda obvezna makedonščina, ki vsaj meni vse skupaj še bolj približa. Več pa v recenziji albuma v prihodnjih dneh.  

Novosti pri Geenger Records | Novica

13. brat, 3. april 2020 ― Zagrebška glasbena založba Geenger Records nadaljuje s serijskem izdajanjem tako hrvaškim alternativnih bendov kot tudi tujim. Savak so ameriški bend, katerega korenine segajo v zlato obdobje post hardkora. Nekateri ste jih imeli možnost videti pred kakim letom v Gromki, sedaj pa se napoveduje novi album. Geenger že ponuja 3 komade za pokušino. Ne spreglejte pa tudi druge glasbene skupine, ki jih založba ponuja v posluh. Najbolj pregledno je to početi preko njihoveBandcampplatforme, tako sigurno nič ne spustite.  

Waxahatchee na Svetem oblaku | Novica

13. brat, 3. april 2020 ― V prisilnem hišnem zaporu se še kako prileže glasba, ki prikliče spomin na brezskrbno pohajkovanje čez občinske meje. Ameriška indie folk pevka z duhovnim imenom Waxahatchee je že v času sredi pandemije, prejšnji petek, izdala novi album Saint Cloud. In res zveni kot bi se premikala na oblaku čez prostrano ameriško pokrajino in si prepevala. Pridružite se ji vsaj s poslušanjem.  

3. aprila 1900 se je v Čadramu pri Slovenskih Konjicah rodila Anica Černej, slovenska pedagoginja, pisateljica in pesnica

Kamra.si, 3. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. aprila 1900 se je v Čadramu pri Slovenskih Konjicah rodila Anica Černej, slovenska pedagoginja, pisateljica in pesnica. Umrla je 3. maja 1944 v Neubrandenburgu.  Rojena je bila v učiteljski družini, zato se je pogosto selila. Njeno šolanje se je začelo v Grižah leta 1905, ko je bila stara komaj pet let. Po končanem osnovnem šolanju je odšla v Maribor (1915), kjer je obiskovala žensko učiteljišče šolskih sester. Po končanem učiteljišču (1919) se je vrnila najprej v Griže, kjer je na tamkajšnji šoli dobila prvo službo. Že leto kasneje pa se je preselila v Celje.Želja po nadaljnjem šolanju jo je leta 1924 pripeljala na Višjo pedagoško šolo v Zagreb, kjer se je v dveh letih usposobila za poučevanje matematike, fizike in kemije na meščanskih šolah. Po vrnitvi v Slovenijo jo je pot najprej vodila v Ormož in nato Maribor, kjer je poučevala omenjene predmete. Ponovno je odšla na šolanje v Zagreb, kjer je leta 1930 diplomirala iz pedagogike, psihologije in matematike.Kot profesorica je svojo delovno pot nadaljevala najprej na meščanski šoli v Ljubljani v Mostah (do 1937), nato pa do usodnega leta 1943 na ljubljanskem učiteljišču.Čeprav Ljubljane nikoli ni vzela za svojo, je bilo ljubljansko obdobje njeno najplodnejše, saj je v tem času izdala vsa svoja knjižna dela in napisala večino strokovnih razprav.
Premene in prehajanja

Premene in prehajanja

Odzven, 3. april 2020 ― Samo Kutin & Ana Kravanja skupaj plujeta po številnih glasbenih krajinah, od svobodnega improviziranja, glasbe za predstave, pripovedovalske večere in filme do obujanj ritmičnih in zvenskih tradicij Afrike ter razpiranja zvočnih usedlin ljudskih godb v triu Širom.
še novic