SEM, 28. april 2020 ― Na podeželju so ljudje v svojih bivalnih prostorih velikokrat sami opravili preprostejša slikarska dela, kot je bilo na primer beljenje prostorov z apnenim beležem. Krašanje sten s pomočjo različnih slikarskih šablon pa je bilo zahtevnejše opravilo, ki so se ga lotevali le nadarjeni in spretni posamezniki, kakršen je bil na primer Janez  Žugman (*1909 + 1989), kmet gospodar na Ledineku št. 47 v Slovenskih Goricah. Pri krašenju sten v lastnih bivanjskih prostorih z različnimi cvetličnimi in geometrijskimi motivi si je pomagal z enodelnimi ali večdelnimi (večlistnimi) šablonami, ki jih je večino izdelal sam. Motive za šablone je našel v različnih ilustriranih revijah pa tudi po stenah v domovih sosedov in znancev, jih prerisoval na prosojen "masleni" papir in s tega na trši karton. Dela je bil vešč, saj je posamezen motiv povečini razplastil na več slikovnih enot in z izrezovanjem kartona ustvaril večdelno šablono, s katero je na steno lahko naslikal večbarvni motiv. Žugman je pridobil znanje o kopiranju in plastenju motivnih kompozicij s posnemanjem obrtno ali industrijsko izdelanih slikarskih šablon, ki jih je imel nekaj v svoji zbirki. Šablone je izdeloval v glavnem v zimskem času, ko je bilo gospodarskih opravil na kmetiji malo. Med tehničnimi pripomočki je za izrezovanje vzorcev uporabljal le navaden kuhinjski nož, ki si ga je za to delo ustrezno priredil. Po drugi svetovni vojni, ko ustreznega materiala za izdelavo slikarskih šablon ni bilo na pretek, je Žugman uporabil tisto, kar mu je bilo pri roki. Izdeloval jih je iz promocijskih letakov, stenskih koledarjev, platnic revij, šolskih zvezkov, tršega ovojnega trgovinskega papirja in tudi iz plastičnih map za spise. Njegove šablone so se ohranile in nam v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja, kjer hranimo tudi fotografije njegovih stenskih poslikav, izpričujejo iznajdljivost, spretnost in nadarjenost kmečkega slikarskega samouka. Hkrati nam razkrivajo tudi del dekorativnega sveta kmečkega bivalnega

ARS Ars humana, 28. april 2020 ― Kaj večtedenski mrk na založniškem trgu pomeni za prihodnost knjig? Založbe in knjigarne so ob nastopu koronakrize doživele velik udarec. Lansko leto je že kazalo na rahlo okrevanje trga, potem pa je s karanteno sledil šok. Kaj samoosamitev in socialno distanciranje pomeni za založništvo in knjigotrštvo, smo preverili pri založbah Mladinska Knjiga, Umco, Beletrina, Goga in Sanje. Ker so bile zaprte tudi knjižnice, je med koronakrizo zaživel sistem izposoje e-knjig Biblos. Slovenski založniki imajo sicer različne poglede na spopadanje s krizo, vsi pa menijo, da je gotovo nekaj: negotova prihodnost bo drugačna, kot si predstavljamo. Gostje: glavni urednik v založbi Mladinska Knjiga Bojan Švigelj, direktor založbe Umco Samo Rugelj, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, direktor založbe Goga Mitja Ličen in direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik.

ARS Skladatelj tedna, 28. april 2020 ― Predstavljamo živo legendo, velikana svetovne glasbe. Tokrat predstavljamo živo legendo, velikana svetovne glasbe. Človeka, za katerega se zdi, da tako po svoji podobi dvometrskega orjaka kot po izjemni osebnosti, neverjetni življenjski zgodbi in seveda po svojem ustvarjanju sodi bolj v Homerjev ep kot pa med običajne smrtnike iz mesa in krvi. Govorimo o Mikisu Theodorakisu, nedvomno največjem grškem glasbenem ustvarjalcu vseh časov. O človeku, čigar ustvarjalni razpon skupaj z razponom življenjskih dejavnosti, ki jih je v skoraj devetih desetletjih življenja do zdaj opravljal, nedvomno presegata običajno dojemanje človeških zmogljivosti.