Kamra.si, 30. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. maja 1897 se je v Idriji rodil  Ciril Vončina, družbenopolitični delavec, pisarniški uradnik, planinec, računovodja in tajnik. Umrl je 28. avgusta 1954 v  Mariboru.  Rojen je bil v družini Franca Vončina, tajnika Občine Idrije in Karoline Serjun, hčere Josipa Serjuna – posestnika, kavarnarja, urarja in nekdanjega župana Idrije. Po končani osnovni šoli in 4 razredih realke je pol leta delal kot praktikant – pomožni pisar v pisarni jamarskega upraviteljstva rudnika živega srebra v Idriji. V letih 1915-18 je bil mobiliziran na Soško fronto, kjer je služil v 28. poljskem topniškem polku – ob koncu je imel čin podnarednika artilerije. Ob vrnitvi v Idrijo so ga Italijani internirali v Krmin, kjer je ostal do božiča 1918. Posledice so bile hude – celotno leto 1919 je imel hud sklepni revmatizem in angino, italijanska uprava pa ga ni sprejela nazaj v službo. Preko združenja za prebegle Primorce v Ljubljani si je uredil službo v Rudniku Mežica. Kot prvi izmed bratov Vončina je maja 1920 prišel na Koroško. Ob njegovem prihodu je bil rudnik še v lasti BBU in pod sekvestrom jugoslovanske države. Najprej je delal v upravi topilnice v Žerjavu, ko pa je leta 1921 rudnik prevzela angleška družba The Central European Mines Limited, je bil prestavljen v knjigovodstvo na Poleno, kjer je delal do leta 1928, ko je postal glavni blagajnik podjetja. Pod angleško upravo ravnatelja Georga Bargata je Ciril vodil finančne obračune za ves uradniški kader. Z Marijo-Mojco Štrucl se je poročil leta 1923 in z njo imel tri sinove, Ljubana, Dažota in Frančeka. Živeli so v rudniškem stanovanju na Poleni. Leta 1928 se mu je na Koroškem pridružil brat Stanko, kasneje so prišli še brata Albin in Rajko ter mati Karolina. Poleg redne službe je imel številne druge funkcije. Že leta 1922 je pristopil v gasilsko organizacijo v Mežici, v letih 1927-33 je bil Župni načelnik Gasilske župe Korotanske (ki je zajemala skoraj vso današnjo Koroško), od leta 1931 pa do svoj

Kamra.si, 30. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. maja 1816 se je v Ljubljani rodila Julija Primic poročena pl. Scheuchenstuel (»Primičeva Julija«), pesniška muza in neuslišana ljubezen Franceta Prešerna.  Umrla je 2. februarja 1864 je v Novem mestu. Julija Primic se je rodila 30. maja 1816 v hiši (pozneje Krisperjeva hiša) na vogalu Špitalske (današnje Stritarjeve) ulice in Rotovškega (zdaj Mestnega) trga v Ljubljani. Bila je drugorojeni otrok premožnega trgovca Antona Primica in njegove žene Julijane Hartl. Prvi se je leta 1813 rodil brat Janez. Julijo in njenega brata je mati vzgajala sama, saj je komaj dva meseca po njenem rojstvu za jetiko umrl njen oče. Njena mati je tedaj tolažbo našla samo v vzgoji in delu, ki ga je morala opravljati po moževi smrti. Ker pa jo je mož že prej vpeljal v trgovske posle, so ostali ena najpremožnejših družin v Ljubljani. Leta 1822 so se preselili v hišo na Gledališki ulici (današnji Wolfovi ulici). Po smrti brata Janeza, ki je leta 1832 umrl za možgansko kapjo, pa sta z mamo ostali sami in trgovino prepustili upravitelju Andreju Mallnerju. V mladostniških letih je bila Julija precej zaprta vase, saj jo je mati vzgajala po svojih strogih meščanskih načelih. Le redko sta se odpravili v gledališče ali na ples v Kazino, saj ji je mati zabavo dovoljevala le malokdaj. Družiti se je smela samo z vrstniki iz uglednih družin. Pri domačih učiteljih se je naučila znanja tujih jezikov, plesnih korakov in osnovnih pravil tedanjega bontona v družbi. Ker je veljala za eno bogatejših in lepših dedinj v Ljubljani, je bila deležna tudi kar nekaj pozornosti. Veliko pozornosti ji je namenil tudi France Prešeren in ji z akrostihom PRIMICOVI JULJI posvetil eno svojih najznamenitejših pesnitev Sonetni venec, ki je 22. februarja leta 1834 izšel kot priloga Ilirskega lista. 28. maja leta 1839 se je Julija po dolgem materinem vztrajanju poročila z osem let starejšim Jožefom von Scheuchenstuelom, sinom bavarskega pravnika Antona von Scheuchenstuela. V zakonu mu