Novice

2021-06-30

Zaključek in nagrajenci 29. festivala Dnevi komedije

SiGledal, 30. junij 2021 ― V Gledališču Celje se je v sredo, 30. junija, zaključil 29. festival Dnevi komedije. Nagrajenci strokovne žirije so: Mateja Pucko, Gorazd Žilavec, Primož Ekart in predstava Popolni tujci. Občinstvo je za svojo žlahtno komedijo izbralo predstavo Tutošomato v izvedbi SNG Nova Gorica in Gledališča Koper. Žlahtno komedijsko pero 2020 prejme Rok Vilčnik rokgre za šarfno komedijo Pravi heroji.
Slovenski celovečerec Sanremo na Motovunskem festivalu

Slovenski celovečerec Sanremo na Motovunskem festivalu

Misli, 30. junij 2021 ― Priljubljeni Motovunski filmski festival bo po lanskem premoru zaradi epidemije letos znova zaživel v istrskem mestecu Motovun med 27. in 31. julijem. V tekmovalnem programu 18 celovečercev bo tudi slovenski film Sanremo scenarista in režiserja Miroslava Mandića Sanremo, ki govori o staranju.
Ni miru za P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti

Ni miru za P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti

Center in Galerija P74, 30. junij 2021 ― Ljubljana, Madrid, Reka – nato spet Ljubljana Univerzalni parazit P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti je na poti: ob razstavah v Ljubljani in Reki – ki se vsaka na svoj način posvečata kulturni, socialni in umetniški produkciji devetdesetih let – se udeležuje mednarodnega projekta kritičnih intervencij v osrednje umetnostne institucije v Madridu.  __________ Madrid [M]UMoCA / MADRID] UNOFFICIAL […]

Kuharska delavnica - Rene Plavec

Kamra.si, 30. junij 2021 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 1. julija 2021, ob 17.00 vabi na kuharsko delavnico z Renejem Plavcem. Tudi vi pogosto uživate med na kosu kruha ali kot naravno sladilo, ne veste pa, kako bi ga še lahko uporabili v kuhinji? Pridite po navdih na kuharsko delavnico. Z nami bo delil svoje ideje mlad in inovativen kuhar, domačin Rene Plavec. Rene je študent Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem, ki je svoje gostinsko in kuharsko znanje izpopolnjeval v priznanih restavracijah v Sloveniji in tujini, tudi z Michelinovimi zvezdicami. Za njegovo kuhanje je značilen moderen pristop z uporabo molekularne kuhinje. Veselijo ga posodabljanje receptov, preizkušanje novih kombinacij okusov in poigravanje z živili. Najdragocenejše naravno živilo, med, nudi veliko izzivov. Ste dovolj drzni za medeno popestritev vaše vsakdanje kulinarike? Dogodek bo izpeljan v skladu z veljavnimi ukrepi NIJZ za preprečevanje širjenja bolezni covid-19.

Vlada omilila ukrepe pri kulturnih dejavnostih in dogodkih

SiGledal, 30. junij 2021 ― Vlada je na današnji seji sprejela odlok o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev, s katerim se sproščajo omejitve za knjižnice, arhive, muzeje in galerije ter za kulturne prireditve in za oglede kulturne dediščine. Ponekod zadoščajo le splošni higienski ukrepi, maske na javnih kulturnih prireditvah ne bodo več potrebne, ostaja PCT pogoj.

Film je mlad

Vrabec Anarhist, 30. junij 2021 ― V nemogočih razmerah in od vseh pozabljenem okolju je mogoče ustvariti vrhunsko umetnost in osvojiti svet. The post Film je mlad first appeared on Vrabec Anarhist.
Ptuj: V kraljestvu točk Alje Košar

Ptuj: V kraljestvu točk Alje Košar

Štajerski tednik, 30. junij 2021 ― V okviru Muzejske poletne noči Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož so v romanskem palaciju na ptujskem gradu odprli razstavo del grafične umetnice in likovne pedagoginje, Ptujčanke Alje Košar. Razstavo je postavil Branko Vnuk, ki je tudi avtor besedila promocijskega kataloga.
Na Kresni nedelji je škrat Hotedraž pripravil presenečenje

Na Kresni nedelji je škrat Hotedraž pripravil presenečenje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. junij 2021 ― Na Kresni nedelji je škrat Hotedraž pripravil presenečenje Featured Hotedršica – Člani Turistično-kulturnega društva Hotedršica so 27. junija pripravili tradicionalno prireditev Kresna nedelja, ki je v vas privabila veliko obiskovalcev. Prikazali so jim običaj nastiljanja pred hišnim pragom na kresni večer, na stojnicah so lahko kupili lokalne izdelke, tudi dobrote, ki jih je nudil škrat Hotedraž. Razglasili so še nagrajence akcije Vzponi na Travni vrh, ki so se letos največkrat povzpeli na ta najvišji vrh v logaški občini. Kresna nedelja, Hotedršica, 27. junij 2021 Foto: TKD Hotedršica Kresno nedeljo so začeli s slovesno sveto mašo, ki jo je daroval župnik Dragan Adam, nekateri člani društva pa so ji prisostvovali oblečeni v narodne in notranjske noše. Popoldne se je začela prireditev na vaškem trgu, ki sta jo popestrila Lukavi Luka ob spremljavi tamburice in Urška Rožmanec na citrah. Otroci iz društvene dramske skupine so prikazali star običaj, ko so ljudje na kresni večer pred hišnim pragom nastlali praprot kot eno od rastlin, ki ima ob solisticiju magično moč, in cvetje. Obiskovalci so se nato sprehodili med stojnicami pod vaško lipo, pri katerih so kupovali tekstilne izdelke, slastno pecivo, naravno kozmetiko, lesene izdelke in ponudbo iz Hotedraževega sveta. Škrat Hotedraž se je nagajivo smukal okoli njih in se rade volje pustil fotografirati. Na njegovi stojnici sta dišali Hotedraževa rezina iz lanenih semen in jabolk in Hotedraževa strjenka iz kolerabne in korenčkove kreme. »Obiskovalci so radi posegli tudi po slastnih piškotih, Hotedraževih kapah, ki so se topili v ustih, kupili pa so lahko tudi zemljanke, zasajene z netreskom,« pravi Barbara Zelenc iz društva. Hotedraž pa je pripravil tudi presenečenje, svoj čas iz lokalnih zelišč v papirnati vrečki, ki jo zapira lesena žlička. Na vaškem trgu je bilo pestro in zanimivo, marsikateri obiskovalec pa se je kljub vročini podal na ogled vasi in znamenitosti, pri čemer mu je bila v pomoč priročna z

Kakšno vrednost je ustvarjala Avtonomna tovarna Rog?

Inštitut za politike prostora, 30. junij 2021 ― V manjši študiji, ki so jo pripravili raziskovalci z Metropolitanske univerze v Manchestru, je analizirana zgodovina Avtonomne tovarne Rog s poudarkom na zadnjem obdobju delovanja Avtonomnega Roga. Avtorji študije se sprašujejo, kakšno vrednost je Rog ustvarjal, za koga jo je ustvarjal in kaj so bili razlogi za njegov propad. Skoraj petnajst let je bil Avtonomni... The post Kakšno vrednost je ustvarjala Avtonomna tovarna Rog? appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.
Julijski odpiralni čas

Julijski odpiralni čas

Loški muzej, 30. junij 2021 ― Z julijem podaljšujemo odpiralni čas muzeja ob sredah, ko nas lahko obiščete vse do 21. ure, ob sobotah in nedeljah med 10. in 18. uro pa za obiskovalke in obiskovalce odpiramo tudi Škoparjevo hišo na grajskem vrtu. Vabljeni!
V Gledališču Celje razglasili nagrajence Dnevov komedije

V Gledališču Celje razglasili nagrajence Dnevov komedije

Misli, 30. junij 2021 ― V Gledališču Celje so ob sklepu 29. festivala Dnevi komedije razglasili nagrajence. Za žlahtno komedijantko je žirija izbrala Matejo Pucko, za žlahtnega komedijanta pa razglasila Gorazda Žilavca. Žlahtni režiser je postal Primož Ekart, žlahtna komedija po izboru žirije pa igra Popolni tujci Tamare Damjanović. Predstava občinstva je igra Tutošomato.
Razkošje minimalizma

Razkošje minimalizma

Odzven, 30. junij 2021 ― Gorišek in Lazar sta nam tokrat, tako kot že mnogokrat, postregla s široko reko, ki nas je ponesla skozi čustvene in miselne svetove obeh ustvarjalcev ter obeh poustvarjalcev.
Novice: Znak evropske dediščine - Gostovanje razstave v Tolminu

Novice: Znak evropske dediščine - Gostovanje razstave v Tolminu

Tolminski muzej, 30. junij 2021 ― V Tolminu v juliju gostuje razstava z naslovom Evropa se začne tukaj! - Znak evropske dediščine. Razstavo je pripravila Evropska komisija v Bruslju, Občina Tolmin in Tolminski muzej pa sta ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU poskrbela, da so nosilci Znaka evropske dediščine, med katerimi so kar trije slovenski, predstavljeni tudi pri nas. Znak evropske dediščine (ZED) združuje območja dediščine, ki imajo simbolno vrednost za ...

Ana Desetnica bo zavzela ulice Ljubljane

SiGledal, 30. junij 2021 ― Ljubljanske ulice, trge in nabrežja bo zavzel festival ulične umetnosti Ana Desetnica, ki bo v prestolnici vse do 7. julija ponudil vrsto predstav domačih in tujih umetnikov. Na Fabianijevem mostu bodo ustvarili ambient Dnevne sobe, v katerem bodo z založbo Sanje gostili knjigarno, podelili pa bodo tudi nagrado urbANA ljubljANA.
Na Kinodvorišču premiera Kuklinega kratkometražca Sestre

Na Kinodvorišču premiera Kuklinega kratkometražca Sestre

Misli, 30. junij 2021 ― Na Kinodvorišču bo drevi ob 21.30 premierno v Sloveniji prikazan kratki film Katarine Rešek - Kukle Sestre, ki je med drugim prejel glavno mednarodno nagrado na festivalu kratkega filma v Clermont Ferrandu. V filmu so Sestre tri najboljše prijateljice, ki zaradi svojega življenjskega sloga pogosto prihajajo v konflikt z lokalnimi fanti.
Osti

Osti

Literatura v živo, 30. junij 2021 ― Tam nekje v poznih osemdesetih sem pogosto zahajal v Sarajevo, kjer sem spoznaval različne ljudi. Eden tistih, ki so mi odprli mesto, kot rano, ki se nikdar ne zaceli, je bil tudi Josip.

V Celju sklep 29. Dnevov komedije

SiGledal, 30. junij 2021 ― V Gledališču Celje se bodo s podelitvijo nagrad, med drugim za žlahtno predstavo, režiserja in komedijanta, ter z nastopom Tadeja Toša sklenili 29. Dnevi komedije. V tekmovalnem delu festivala, ki je bil letos zaradi epidemioloških razmer iz marčevskih prestavljen v junijske dni, so uprizorili štiri predstave.
1885 Ljubljana – Vatel

1885 Ljubljana – Vatel

Stare slike (Cerknica), 30. junij 2021 ― V 19. stoletju še ni bilo kalkulatorjev, rajhenšibarjev in podobnih pripomočkov, pa tudi vsakdo še ni bil vešč računanja, so še kako prav prišle knjižice, kjer so bile predstavljene vse vrste mer, pa tudi drugih reči, in za kupca tudi izračuni, koliko enot posameznega artikla in mere, npr. vatlov, sploh stane. Zanimiva knjižica, ki nas […]

30. junija 1940 se je v Gradišču (Svetem Andražu v Halozah) rodil Jakob Emeršič, bibliotekar, prevajalec, pesnik, literarni zgodovinar in ljubiteljski zgodovinar.

Kamra.si, 30. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. junija 1940  se je v Gradišču (Svetem Andražu v Halozah) rodil Jakob Emeršič, bibliotekar, prevajalec, pesnik, literarni zgodovinar in ljubiteljski zgodovinar.  Umrl je 5. januarja 2012 na Ptuju.  Rodil se je v skromnih razmerah v haloški viničarski družini očetu Antonu, viničarju in priložnostnemu zidarju, ter materi Veroniki. Njegovo otroštvo so zaznamovali prezgodnja materina smrt in številne selitve. Odraščal je samosvoje in brez posebnih vzpodbud za učenje in branje. Kljub temu je že kot otrok prebiral vse, kar mu je prišlo pod roke. Njegovo ljubezen do knjig je močno zaznamovalo bivanje v Trnovski vasi, kjer je prebiral knjige iz župnijske farne knjižnice, kot dijak ptujske gimnazije pa je postal redni obiskovalec knjižnice na Ptuju. Ob študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani je veliko bral ter si širil obzorja s počitniškimi deli v Franciji in Nemčiji. Veliko je tudi pisal ter sodeloval pri izdajah strokovnih in znanstvenih publikacij.Kot diplomant primerjalne književnosti in literarne teorije se je leta 1967 zaposlil v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj (od leta 1993 Knjižnici Ivana Potrča), kjer je z izjemo enega leta prebil vsa svoja službena leta. Kot domoznanec je s svojim strokovnim delom pokrival mnoga področja in kmalu postal nepogrešljiva stalnica kulturnega življenja na Ptuju in eden najbolj znanih ptujskih knjižničarjev. Posebej prepoznaven je bil kot bibliograf; njegovo delo Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, ki ga je objavil leta 1985, je še danes nepogrešljiv pripomoček številnim raziskovalcem. Objavil je več samostojnih del in številne članke o znamenitih osebnostih, župnijah, šolah, knjižnicah in knjižničarstvu, bil je tudi prevajalec iz nemščine, francoščine, hrvaščine in angleščine. Po upokojitvi leta 2003 se je posvetil urejanju Provincijske knjižnice minoritskega reda na Ptuju, še posebej obdelavi dragocenih starih knjig, ki jih hrani minoritska knjižnica.Poleg strokovnega dela je pi

30. junija 1942 se je v Trstu rodil Silvano Sau, novinar, publicist in politik

Kamra.si, 30. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. junija 1942 se je v Trstu rodil Silvano Sau, novinar, publicist in politik. Umrl je 26. maja 2016 v Izoli.   Oče Giuseppe iz Izole, mati Antonia Rihtar iz Dola pri Kopru, obiskoval je osnovno šolo v Strunjanu in Izoli, srednjo šolo (licej) v Piranu. Nekaj let je študiral v Ljubljani pravo, sprva je delal v zunanjetrgovinskem podjetju v Nabrežini pri Trstu, nato se je leta 1964 zaposlil na Radiu Koper, kjer je sprva vodil kulturne oddaje (Terza pagina), cikluse o jazzu, ameriških protestnih pesmih, imel intervjuje z ustvarjalci umetnosti. Leta 1970 se je zaposlil na TV Koper-Capodistria, kjer je vodil dnevno informativne oddaje, bil časnikar, urednik kulturnega programa, odgovorni urednik in direktor v letih 1982-1990. Strokovna besedila je objavljal v nekaterih osrednjih italijanskih kulturnih revijah, zlasti v strokovnem časopisu za gledališče Sipario, v ljubljanskem Ekranu, v Obali. V času direktorovanja na televiziji je bil tudi dva mandata predsednik Unije Italijanov za Istro in reko, 1982-1986 poslanec v republiški skupščini, od 1986 pa do razpada Jugoslavije 1991 poslanec v zvezni skupščini. Zavzemal se je za kompleksno vlogo italijanske manjšine v političnem in gospodarskem življenju obmejnega območja. Po osamosvojitvi Slovenije je bil podžupan Občine Izola in predsednik Italijanske samoupravne narodne skupnosti Pasquale Besenghi Degli Ughi v Izoli. Sau je vse svoje življenje posvetil novinarstvu. Prav tako pa je sodeloval, urednikoval in soustvaril vrsto publikacij o izolski zgodovini. Bil je namreč odličen poznavalec Izole, tako njene zgodovine kot sedanjosti, hkrati pa je bil ves čas politično angažiran in je na različne načine pripomogel k širjenju izolske kulture in tradicije. Skrbel je za ohranjanje in varstvo posebnih pravic pripadnikov italijanske narodne skupnosti in za zgledno zavzemanje za spoštovanje in širjenje vrednost sožitja in strpnosti. Zaradi vsega naštetega si je v letu 2013 tudi prislužil naziv
Kurentova luna - prvi slovenski celovečerni film v razvoju, ki se predstavlja na največjem azijskem festivalu žanrskega filma

Kurentova luna - prvi slovenski celovečerni film v razvoju, ki se predstavlja na največjem azijskem festivalu žanrskega filma

BSF, 30. junij 2021 ― Med 8. in 18. julijem 2021 bo potekal že petindvajseti BIFAN – Bucheon International Fantastic Film Festival v Južni Koreji. BIFAN je največji azijski žanrski filmski festival, ki poleg festivalov kot sta Sitges (Španija) in Fantasia (Kanada) tvori enega izmed stebrov fantastične filmske industrije. V sklopu festivala je od leta 2008 del programa namenjen tudi filmskim profesionalcem, kjer se na NAFF Project Market, v sekciji It Project vsako leto predstavi izbrano število filmskih projektov v razvoju. V letošnjem letu je komisija izbirala med 202 prijavljenimi projekti iz 40 držav in v končni izbor sekcije It Project se je med 19 izbranih filmskih projektov uvrstil tudi celovečerni filmski projekt Kurentova luna režiserja Tomaža Gorkiča
še novic