SPRP, 12. oktober 2021 ― Velenjski melodični metalcorovci Inmate predstavljajo novi videospot za skladbo ´Less is more´.  Spot je posnel, produciral ter zmontiral vokalist zasedbe, Marko Duplišak. Posnet je bil v Kulturnem domu v Škalah pri Velenju. Gre za drugi videospot, ki je bil posnet po izdaji albuma ´The Salt´, ki je luč sveta ugledal 1. marca 2021. Ob izdaji videa člane zasedbe sporočajo: »Sporočilo našega novega videospota je jasno in enostavno. Manj je več. Trenutno živimo v svetu, ki na žalost spodbuja naše zavedanje, da za obstoj in kvalitetno življenje iz dneva v dan potrebujemo več. Več denarja, več materialnih dobrin za še več užitka. Potrebno je zazreti vase ter ostati skromen in hvaležen. Hitro bomo prišli do ugotovitve, da ne potrebujemo veliko. Veliko bolj pomembno in ključno je, kaj in koliko dajemo drugim.«  Po odhodu Miha Oblišarja dobro leto nazaj je vrzel basista v skupini sedaj zapolnil Jure Vertelj. Gre za prekaljenega glasbenika, ki je metalski javnosti bil poznan kot kitarist in glava zasedbe Era of Hate, ki je delovala v letih 2011-2016. Bil je tudi še član zasedb Rise in Hellaven. Jure se je javnosti v živo že predstavil na festivalu MetalWitch 2021.  Jure je ob tej priložnosti podal tudi nekaj besed: »Ni lepšega občutka kot nastopati na odru z uigrano, kvalitetno glasbeno zasedbo. Iskreno sem hvaležen vsem fantom v Inmate za topel sprejem in pozitivno spodbudo v mojih prvih dnevih in tednih. Prav tako bi se rad zahvalil njihovemu bivšemu basistu Mihu, ki v celoti podpira mojo odločitev in neumorno pomaga v vseh aspektih moje nove vloge. Njegov vpogled in nasveti so neprecenljivi. Veselim se skupnega ustvarjanja nove glasbe, prihajajočih nastopov (upam, da jih bo čim več) ter spoznavanja in druženja s podporniki skupine Inmate. Se vidimo na koncertu«, je v zaključku še sporočil novopečeni basist. Vir: Inamte Novice iz alternativnih področij glasbe še naprej sprejemamo na slovenia.punkrock@gmail.com.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 12. oktober 2021 ― Črno-bela podoba notranjosti zapuščene, razpadajoče stavbe prekriva skoraj celotno steno razstavnega prostora. Delo Sleeping Beauty (2021) je video projekcija, na kateri se menjavajo različne fotografije. Dimenzija ustvarja občutek, kot da je pred nami pogled v ta prostor, da se galerija nadaljuje vanj. Fizična prisotnost in velikost ustvarjata vtis monumentalnosti. Fotografije kažejo del arhitekturnega objekta v malem mestu Krvavica blizu Makarske. Glede na trenutno stanje je težko verjeti, da je bil objekt zgrajen v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Vizualno impresivna arhitektura z nenavadno zgodovino danes propada. Izgleda, kot bi bila iz nekega drugega časa – iz druge države, druge družbe, druge mentalitete. Izbrana stavba ni naključna, hkrati pa povzema tudi druge opuščene stavbe iz omenjenega obdobja. Lina Rica se v svoji ustvarjalni praksi ukvarja s percepcijo časa, družbenimi procesi ter njihovimi vplivi na posameznika: s procesi trajnosti, spremenljivosti, minljivosti. Je predstavnica generacije, ki je rojena v nekdanji Jugoslaviji in je v njej preživela otroštvo. Odraščala je v obdobju osamosvajanja držav, spremembe sistemov. Gre za generacijo, ki je vzgojena v kolektivnem duhu socializma, ki se je oblikovala v t.i. obdobju tranzicije, živi pa sedaj. Pričakovanja, vrednote in ideali, ki so nam privzgojeni, se ne skladajo s tem, kar nas obdaja. Melanholija mogočne zgradbe v razpadanju ima poseben čar. Ne gre za nostalgijo po preteklosti, temveč za razmišljanje o sedanjosti. Iskanje stabilnosti v sprejemanju sprememb. Nasproti monumentalne podobe je postavljeno minimalistično delo The Self (2021). Umetnica je po zgledu kompleta spominskih značk s portretom Josipa Broza Tita v profilu, naredila lastno edicijo. Znotraj enega ovitka, kjer je z zlatimi črkami zapisano njeno ime so tri značke – v zlati, srebni in bakreni barvi, le da je namesto Titovega portreta njena podoba. Gre za humorno gesto. Apropriacija oblike in njena zamenjava z lastno apelir

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. oktober 2021 ― Med finalisti Festivala mlade literature Urška tudi Bistričanka Featured V petek, 15. oktobra, bodo v Slovenj Gradcu slovesno razglasili zmagovalca Festivala mlade literature Urška. Med petimi finalisti, ki se potegujejo za laskavi naziv uršljan oziroma uršljanka leta 2021 je tudi Tadeja Logar z Bistriškega, ki je na festival poslala poezijo pod šifro prezimovanje. Na letošnjem natečaju javnega sklada za kulturne dejavnosti je sodelovalo 86 mladih literatov. Tadeja Logar, Ilirska Bistrica Foto: osebni arhiv Tadeja Logar je rojena leta 1994 in živi blizu Ilirske Bistrice. Kot so zapisali na Facebookovem profilu revije Mentor se je po zaključenem študiju slovenistike in anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaposlila kot profesorica slovenščine na srednji šoli. »S poezijo si odgovarja na vprašanja in si vedno znova postavlja nova.« Na natečaj, ki poteka pod okriljem revije Mentor, se je letos prijavilo 86 kandidatov, starih med 15 in 30 let, so sporočili. Na šestih regijskih srečanjih so mentorji izbrali 19 nominirancev, od katerih jih je državna selektorica Nataša Kramberger in večkrat nagrajena pisateljica v veliki finale uvrstila pet, poleg Logarjeve so finalisti še Alex Kama Devetak, Veronika Razpotnik, Aljoša Toplak in Zala Vidic. Zmagovalcu bo JSKD omogočil izdajo knjižnega prvenca, ki bo izšel prihodnje leto, ter udeležbo na mednarodnem literarnem festivalu Evropski pesniki v živo na Češkem. Sklepna prireditev v Slovenj Gradcu bo tokrat potekala pod geslom Zakaj molčimo?, Na zaključnem dogodku bodo podelili tudi Mentorjev feferon, in sicer Veroniki Gradišek za najboljšo protestno pesem leta 2021. Prislužila si ga je s pesmijo Sodelovanje, ki sta jo posebej za festival Urška uglasbila in aranžirala Benjamin Pirnat in skupina Suha Južina. Na jubilejnem, 20. Festivalu mlade literature Urška bo gostoval letošnji prejemnik Šalamunove nagrade, ameriški pesnik Jake Bauer. V sklopu festivala bodo predstavili tudi zvočnico uršljanke 2019 Ni

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. oktober 2021 ― Pavlovčeva galerija v znamenju kolesarjenja Featured Ilirska Bistrica – Pavlovčeva galerija je oktobra postregla z obsežno fotografsko razstavo članov Fotokluba Sušec iz Ilirske Bistrice z naslovom O’kolo. Irena Štembergar, ena izmed najbolj aktivnih članov kluba, pravi, da so jim idejo za tematiko tokratne razstave posredno ponudili naši športni kolesarji.  31 fotografij, ki jih je za zanimivo razstavo prispevalo 17 fotografov, je na ogled do 4. novembra. Razstava O’kolo, Fotoklub Sušec, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 11. oktober–4. november 2021 Foto: Petar Nikolić Člane fotokluba so navdihnili naši športni kolesarji, ki v zadnjih letih na mednarodno znanih tekmah dosegajo odlične rezultate in uspehe, na letošnjih olimpijskih igrah pa sta si kar dva priborila medaljo. Da ne pozabimo uporabe kolesa v vsakdanjem življenju, za vožnje v službo ali po nakupih, rekreativnega kolesarjenja, kolesarskega popotovanja po tujih deželah, adrenalinskega gorskega kolesarjenja po stezicah nad Ilirsko Bistrico ali sodelovanja na cestnih dirkah. Kolesa nas spremljajo celo življenje, vse od trikolesnikov za male začetnike. Po slapu Sušec poimenovan fotoklub iz Ilirske Bistrice so ustanovili spomladi leta 2004. Ob ustanovitvi je bilo vanj vključenih več kot dvajset članov, približno toliko jih je v njem tudi zdaj. Vključeni so ljudje vseh starosti, od osnovnošolcev do upokojencev, domačini in ljudje iz drugih krajev. Večina aktivnih članov najraje fotografira motive iz narave ali tiste, ki jih najdejo na potepanjih po bližnji okolici ali svetu. Enkrat na leto organizirajo brezplačen začetni tečaj fotografije, primeren za vsakogar, na osnovni šoli v Knežaku pa njihov član Stojan Spetič že 14 let vodi fotokrožek. Že prvo leto so organizirali Fotografski Ex-tempore Snežnik, ki se ga je udeležilo skoraj sto fotografov. Do danes se je zvrstilo že osem takšnih dogodkov. Vsako leto postavijo na ogled od osem do deset samostojnih ali skupinskih razstav. Večkrat so or

BSF, 12. oktober 2021 ― Grško-poljsko-slovenska soprodukcija Sadeži pozabe Christosa Nikouja je med petimi filmi, nominiranimi za Evropsko univerzitetno filmsko nagrado (EUFA) Evropske filmske akademije in festivala Filmfest Hamburg. Scenarij za film sta napisala režiser in Stavros Raptis, v njem pa igrajo Aris Servetalis, Sofia Georgovasili, Anna Kalaitzidou in Argiris Bakirtzis. Slovenska soproducenta sta Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo. Pri filmu sodelujejo v tonski post produkciji še Sašo Kalan, Tom Lemajič in Rudi Jeseničnik. Film je imel na lanskem festivalu v Benetkah svetovno premiero v tekmovalnem programu, bil je otvoritveni film sekcije Horizonti. Na 23. Festivalu slovenskega filma je prejel vesno za manjšinsko koprodukcijo in vesno za zvok. Na lanskem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu pa je prejel Vodomca za najboljši film.