V Portorožu odprli 24. Festival slovenskega filma

V Portorožu odprli 24. Festival slovenskega filma

Misli, 12. oktober 2021 ― V portoroškem avditoriju so nocoj s podelitvijo Badjurove nagrade za življenjsko delo Emiliji Soklič in projekcijo filma Inventura režiserja Darka Sinka slovesno odprli že 24. Festival slovenskega filma (FSF) Portorož. Govorci so ob tem izpostavili tako razcvet slovenske filmske produkcije kot finančne težave slovenskega filma.

Suzavac umesto vakcina

SKC Danilo Kiš, 12. oktober 2021 ― Sa tek 48% vakcinisanog stanovništva, nedopustivim greškama stručne grupe za Covid-19 i masovnim antivakcinaškim protestima, očigledno je da je u Sloveniji kampanja za vakcinisanje bila izrazito neuspešna. Umesto da pridobije što više ljudi, vlada je svojim neveštim i nestručnim komuniciranjem i nekredibilnim komunikatorima koji su odavno izgubili svako poverenje kod građana, stalnim korupcijskim aferama, neprestanom represijom, uvođenjem političkih a ne zdravstvenih mera i autoritarnim načinom vladanja, kontinuirano gubila i poverenje i kandidate za vakcinu. Piše: Biljana Žikić The post Suzavac umesto vakcina appeared first on KC Danilo Kiš.

Koridorjev anketnik

Koridor, 12. oktober 2021 ― Katere Koridorjeve rubrike najraje prebirate? Kako dolgo nas že poznate? Kakšne so vaše kulturne navade? Vse to nas zanima in vabimo vas, da nam to sporočite v spodnji anketi. The post Koridorjev anketnik appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Robert Klun, MAGNET DESIGN: Slovenski paviljon Expo 2020 Dubaj

OUTSIDER, 12. oktober 2021 ― Expo 2020 so slovesno odprli prvega oktobra v Dubaju v Združenih arabskih emiratih. Na svetovni razstavi lahko v naslednjih šestih mesecih obiskovalci spoznavajo več kot 190 državnih paviljonov. Letošnjo temo dogodka opisuje iztočnica »Connecting Minds, Creating the Future« (Povezovanje uma, ustvarjanje prihodnosti), razstava pa je razdeljena v tri sklope: Opportunity (Priložnost), Mobility (Mobilnost) in Sustainability…

Azilni sistem ustvarja brezdomne in mrtve

Vrabec Anarhist, 12. oktober 2021 ― Medtem ko je v Italiji čakal, ali bo dobil mednarodno zaščito, je skušal pomiriti prepir med sostanovalcema in varnostnikom. Vodstvo azilnega doma je odločilo, da se je vedel nasilno in ga vrglo na cesto. Leto in pol je spal na ulici. The post Azilni sistem ustvarja brezdomne in mrtve first appeared on Vrabec Anarhist.
Mladi Raziskovalci IV. – Lenart De Bock – Steps

Mladi Raziskovalci IV. – Lenart De Bock – Steps

Cirkulacija 2, 12. oktober 2021 ― V soboto, 16. oktobra 2021 ob 20.00 ponovno vabljeni v Cirkulacijo 2 | podhod Ajdovščina Ljubljana na vsakoletni glasbeni serial: Mladi Raziskovalci IV. – Lenart De Bock – Steps Line-up Lenart De Bock – saksofon, glas Domen Kužnar – viola, glas Klemen Kocijančič – klaviature, glas Luka Hren – bobni, glas Opis projekta Cikel rezidenc, koncertov in performansov Mladi Raziskovalci je namenjen vodeni vključitvi izbranega ustvarjalca mlajše generacije v profesionalna infrastrukturna ter razi...
Skupina Inmate z novim videospotom in basistom

Skupina Inmate z novim videospotom in basistom

SPRP, 12. oktober 2021 ― Velenjski melodični metalcorovci Inmate predstavljajo novi videospot za skladbo ´Less is more´.  Spot je posnel, produciral ter zmontiral vokalist zasedbe, Marko Duplišak. Posnet je bil v Kulturnem domu v Škalah pri Velenju. Gre za drugi videospot, ki je bil posnet po izdaji albuma ´The Salt´, ki je luč sveta ugledal 1. marca 2021. Ob izdaji videa člane zasedbe sporočajo: »Sporočilo našega novega videospota je jasno in enostavno. Manj je več. Trenutno živimo v svetu, ki na žalost spodbuja naše zavedanje, da za obstoj in kvalitetno življenje iz dneva v dan potrebujemo več. Več denarja, več materialnih dobrin za še več užitka. Potrebno je zazreti vase ter ostati skromen in hvaležen. Hitro bomo prišli do ugotovitve, da ne potrebujemo veliko. Veliko bolj pomembno in ključno je, kaj in koliko dajemo drugim.«  Po odhodu Miha Oblišarja dobro leto nazaj je vrzel basista v skupini sedaj zapolnil Jure Vertelj. Gre za prekaljenega glasbenika, ki je metalski javnosti bil poznan kot kitarist in glava zasedbe Era of Hate, ki je delovala v letih 2011-2016. Bil je tudi še član zasedb Rise in Hellaven. Jure se je javnosti v živo že predstavil na festivalu MetalWitch 2021.  Jure je ob tej priložnosti podal tudi nekaj besed: »Ni lepšega občutka kot nastopati na odru z uigrano, kvalitetno glasbeno zasedbo. Iskreno sem hvaležen vsem fantom v Inmate za topel sprejem in pozitivno spodbudo v mojih prvih dnevih in tednih. Prav tako bi se rad zahvalil njihovemu bivšemu basistu Mihu, ki v celoti podpira mojo odločitev in neumorno pomaga v vseh aspektih moje nove vloge. Njegov vpogled in nasveti so neprecenljivi. Veselim se skupnega ustvarjanja nove glasbe, prihajajočih nastopov (upam, da jih bo čim več) ter spoznavanja in druženja s podporniki skupine Inmate. Se vidimo na koncertu«, je v zaključku še sporočil novopečeni basist. Vir: Inamte Novice iz alternativnih področij glasbe še naprej sprejemamo na slovenia.punkrock@gmail.com.
Divji lovec, ki je rešil boginjo, občasna razstava in predavanje dr. Marka Freliha

Divji lovec, ki je rešil boginjo, občasna razstava in predavanje dr. Marka Freliha

SEM, 12. oktober 2021 ― V Koroškem pokrajinskem muzeju - Muzeju Slovenj Gradec bo med 13. oktobrom 2021 in februarjem 2022 na ogled občasna razstava Divji lovec, ki je rešil boginjo. V zgodovini slovenskih stikov z Afriko je zelo zanimivo obdobje tik pred prvo svetovno vojno. Takrat je v zahodnoafriški nemški koloniji Togo deloval znani slovenski izumitelj baron Anton Codelli. Za nemško podjetje Telefunken je vodil gradnjo radiotelegrafske postaje, pri organizaciji dela pa mu je pomagal njegov prijatelj Leo Poljanec. Skupaj sta ustvarila obsežno fotografsko dokumentacijo o velikem gradbenem projektu, o vsakdanjem življenju domačinov in različnih krajih afriške dežele v Gvinejskem zalivu. Posebno pozornost na razstavi pritegnejo fotografije iz snemanja prvega igranega filma v Afriki, ki so ga posneli leta 1914. Producent filma z naslovom Bela boginja iz Wangore je bil Codelli, filmsko vlogo divjega lovca pa je igral Poljanec. Za filmom se je izgubila vsaka sled, edinstvene fotografije prizorišča snemanja pa so danes shranjene v Slovenskem etnografskem muzeju. Odprtje razstave 13. oktobra 2021 ob 18.00 bo spremljalo predavanje avtorja razstave dr. Marka Freliha, kustosa SEM, ki bo z lastnimi posnetki predstavil, kaj je ostalo od velike radiotelegrafske postaje, kjer sta nepozabna afriška leta preživela Anton Codelli in Leo Poljanec. Razstavo je pripravil Koroški pokrajinski muzej v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem.  
LINA RICA: ZMERNO DO PRETEŽNO SPREMENLJIVO

LINA RICA: ZMERNO DO PRETEŽNO SPREMENLJIVO

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 12. oktober 2021 ― Črno-bela podoba notranjosti zapuščene, razpadajoče stavbe prekriva skoraj celotno steno razstavnega prostora. Delo Sleeping Beauty (2021) je video projekcija, na kateri se menjavajo različne fotografije. Dimenzija ustvarja občutek, kot da je pred nami pogled v ta prostor, da se galerija nadaljuje vanj. Fizična prisotnost in velikost ustvarjata vtis monumentalnosti. Fotografije kažejo del arhitekturnega objekta v malem mestu Krvavica blizu Makarske. Glede na trenutno stanje je težko verjeti, da je bil objekt zgrajen v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Vizualno impresivna arhitektura z nenavadno zgodovino danes propada. Izgleda, kot bi bila iz nekega drugega časa – iz druge države, druge družbe, druge mentalitete. Izbrana stavba ni naključna, hkrati pa povzema tudi druge opuščene stavbe iz omenjenega obdobja. Lina Rica se v svoji ustvarjalni praksi ukvarja s percepcijo časa, družbenimi procesi ter njihovimi vplivi na posameznika: s procesi trajnosti, spremenljivosti, minljivosti. Je predstavnica generacije, ki je rojena v nekdanji Jugoslaviji in je v njej preživela otroštvo. Odraščala je v obdobju osamosvajanja držav, spremembe sistemov. Gre za generacijo, ki je vzgojena v kolektivnem duhu socializma, ki se je oblikovala v t.i. obdobju tranzicije, živi pa sedaj. Pričakovanja, vrednote in ideali, ki so nam privzgojeni, se ne skladajo s tem, kar nas obdaja. Melanholija mogočne zgradbe v razpadanju ima poseben čar. Ne gre za nostalgijo po preteklosti, temveč za razmišljanje o sedanjosti. Iskanje stabilnosti v sprejemanju sprememb. Nasproti monumentalne podobe je postavljeno minimalistično delo The Self (2021). Umetnica je po zgledu kompleta spominskih značk s portretom Josipa Broza Tita v profilu, naredila lastno edicijo. Znotraj enega ovitka, kjer je z zlatimi črkami zapisano njeno ime so tri značke – v zlati, srebni in bakreni barvi, le da je namesto Titovega portreta njena podoba. Gre za humorno gesto. Apropriacija oblike in njena zamenjava z lastno apelir

»Brez dobre ideje ni nič«

Naši zbori, 12. oktober 2021 ― Ko se je prvič pojavila zamisel o Europa Cantat TV, so bili obrazi organizacijske ekipe utrujeni od nenehnih sprememb, različnih… The post »Brez dobre ideje ni nič« appeared first on Naši zbori.

Predstava Račka, Smrt in tulipan nagrajena na Islandiji

SiGledal, 12. oktober 2021 ― Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) se je z gostovanja na mednarodnem lutkovnem festivalu HIP Fest v islandskem kraju Hvammstangi vrnilo z nagrado za inovativnost v lutkarstvu za predstavo Račka, Smrt in tulipan. To je že 15 nagrada za predstavo, ki je premiero doživela leta 2014 v režiji italijanskega režiserja senčnih lutk Fabrizia Montecchija.
Med finalisti Festivala mlade literature Urška tudi Bistričanka

Med finalisti Festivala mlade literature Urška tudi Bistričanka

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. oktober 2021 ― Med finalisti Festivala mlade literature Urška tudi Bistričanka Featured V petek, 15. oktobra, bodo v Slovenj Gradcu slovesno razglasili zmagovalca Festivala mlade literature Urška. Med petimi finalisti, ki se potegujejo za laskavi naziv uršljan oziroma uršljanka leta 2021 je tudi Tadeja Logar z Bistriškega, ki je na festival poslala poezijo pod šifro prezimovanje. Na letošnjem natečaju javnega sklada za kulturne dejavnosti je sodelovalo 86 mladih literatov. Tadeja Logar, Ilirska Bistrica Foto: osebni arhiv Tadeja Logar je rojena leta 1994 in živi blizu Ilirske Bistrice. Kot so zapisali na Facebookovem profilu revije Mentor se je po zaključenem študiju slovenistike in anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaposlila kot profesorica slovenščine na srednji šoli. »S poezijo si odgovarja na vprašanja in si vedno znova postavlja nova.« Na natečaj, ki poteka pod okriljem revije Mentor, se je letos prijavilo 86 kandidatov, starih med 15 in 30 let, so sporočili. Na šestih regijskih srečanjih so mentorji izbrali 19 nominirancev, od katerih jih je državna selektorica Nataša Kramberger in večkrat nagrajena pisateljica v veliki finale uvrstila pet, poleg Logarjeve so finalisti še Alex Kama Devetak, Veronika Razpotnik, Aljoša Toplak in Zala Vidic. Zmagovalcu bo JSKD omogočil izdajo knjižnega prvenca, ki bo izšel prihodnje leto, ter udeležbo na mednarodnem literarnem festivalu Evropski pesniki v živo na Češkem. Sklepna prireditev v Slovenj Gradcu bo tokrat potekala pod geslom Zakaj molčimo?, Na zaključnem dogodku bodo podelili tudi Mentorjev feferon, in sicer Veroniki Gradišek za najboljšo protestno pesem leta 2021. Prislužila si ga je s pesmijo Sodelovanje, ki sta jo posebej za festival Urška uglasbila in aranžirala Benjamin Pirnat in skupina Suha Južina. Na jubilejnem, 20. Festivalu mlade literature Urška bo gostoval letošnji prejemnik Šalamunove nagrade, ameriški pesnik Jake Bauer. V sklopu festivala bodo predstavili tudi zvočnico uršljanke 2019 Ni

Odkrito in zakrito v času osamosvajanja Slovenije

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 12. oktober 2021 ― Knjiga Jožeta Volfanda »Odkrito in zakrito v času osamosvajanja Slovenije: Celjski večeri 1989-1993«, ki je izšla v sozaložništvu Muzeja novejše zgodovine Celje, podjetja Fitmedia in Zgodovinskega arhiva Celje, skozi prizmo 19. Celjskih večerov, ki jih je avtor zasnoval in vodil, predstavi goste, ozadja in odmeve na te večere, v veliki meri pa preko teh večerov […] The post Odkrito in zakrito v času osamosvajanja Slovenije first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
Mesta mestom: Električni minibus Kavalir

Mesta mestom: Električni minibus Kavalir

Inštitut za politike prostora, 12. oktober 2021 ― Slovenska mesta v zadnjih letih sledijo trendu širjenja območij za pešce, saj si želijo izboljšati kakovost življenja v mestih, oživljati mestna središča in nenazadnje spodbuditi razcvet turizma. Pri tem se soočajo z izzivom ohranjanja dostopnosti območij za pešce za vse prebivalce in obiskovalce mesta. Ljubljana je ta problem naslovila z uvedbo prevoza na klic, ki... The post Mesta mestom: Električni minibus Kavalir appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.
Pavlovčeva galerija v znamenju kolesarjenja

Pavlovčeva galerija v znamenju kolesarjenja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. oktober 2021 ― Pavlovčeva galerija v znamenju kolesarjenja Featured Ilirska Bistrica – Pavlovčeva galerija je oktobra postregla z obsežno fotografsko razstavo članov Fotokluba Sušec iz Ilirske Bistrice z naslovom O’kolo. Irena Štembergar, ena izmed najbolj aktivnih članov kluba, pravi, da so jim idejo za tematiko tokratne razstave posredno ponudili naši športni kolesarji.  31 fotografij, ki jih je za zanimivo razstavo prispevalo 17 fotografov, je na ogled do 4. novembra. Razstava O’kolo, Fotoklub Sušec, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 11. oktober–4. november 2021 Foto: Petar Nikolić Člane fotokluba so navdihnili naši športni kolesarji, ki v zadnjih letih na mednarodno znanih tekmah dosegajo odlične rezultate in uspehe, na letošnjih olimpijskih igrah pa sta si kar dva priborila medaljo. Da ne pozabimo uporabe kolesa v vsakdanjem življenju, za vožnje v službo ali po nakupih, rekreativnega kolesarjenja, kolesarskega popotovanja po tujih deželah, adrenalinskega gorskega kolesarjenja po stezicah nad Ilirsko Bistrico ali sodelovanja na cestnih dirkah. Kolesa nas spremljajo celo življenje, vse od trikolesnikov za male začetnike. Po slapu Sušec poimenovan fotoklub iz Ilirske Bistrice so ustanovili spomladi leta 2004. Ob ustanovitvi je bilo vanj vključenih več kot dvajset članov, približno toliko jih je v njem tudi zdaj. Vključeni so ljudje vseh starosti, od osnovnošolcev do upokojencev, domačini in ljudje iz drugih krajev. Večina aktivnih članov najraje fotografira motive iz narave ali tiste, ki jih najdejo na potepanjih po bližnji okolici ali svetu. Enkrat na leto organizirajo brezplačen začetni tečaj fotografije, primeren za vsakogar, na osnovni šoli v Knežaku pa njihov član Stojan Spetič že 14 let vodi fotokrožek. Že prvo leto so organizirali Fotografski Ex-tempore Snežnik, ki se ga je udeležilo skoraj sto fotografov. Do danes se je zvrstilo že osem takšnih dogodkov. Vsako leto postavijo na ogled od osem do deset samostojnih ali skupinskih razstav. Večkrat so or
Mušice

Mušice

Literatura v živo, 12. oktober 2021 ― z grozdi grenadiram / spredaj papirnato restavracijo natakarja preprost plesni korak / nadalje pladnje plazovje svoj prenapolnjeni pisker klovna ki / nema ama veze o eni meni sicer imam navadno vedno rada / masakerske kalorije kozlarije koktejle ahja jasno ane
V SMG ljubljanska premiera predstave Vročina

V SMG ljubljanska premiera predstave Vročina

Misli, 12. oktober 2021 ― V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo drevi ljubljanska premiera predstave Vročina v režiji Žige Divjaka. Avtorji besedila so režiser in igralci, s predstavo, ki se posveča podnebni krizi, pa želijo po Divjakovih besedah opozoriti na alarmantnost stanja, ki je posledica aktualne ureditve sveta.
Vabilo na odprtje novih razstav “BOGDAN BORČIĆ. Izbor grafik in risb iz stalne zbirke GBJ Kostanjevica na Krki”/”NATAŠA MIRTIČ. Grafike”

Vabilo na odprtje novih razstav “BOGDAN BORČIĆ. Izbor grafik in risb iz stalne zbirke GBJ Kostanjevica na Krki”/”NATAŠA MIRTIČ. Grafike”

Galerija Murska Sobota, 12. oktober 2021 ― Vljudno vabljeni na odprtje in ogled razstav “BOGDAN BORČIĆ. Izbor grafik in risb iz stalne zbirke GBJ Kostanjevica na Krki (velika galerija)” in “NATAŠA MIRTIČ. Grafike (mala galerija)”. Odprtje bo v četrtek, 14. oktobra 2021, ob 18. uri. Razstavo bo odprl Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.   Na ogled do 29. […]
Češnjev vrt

Češnjev vrt

Koridor, 12. oktober 2021 ― Zdi se, da v zgodbi nikomur ni zares mar za češnjev vrt v trenutni podobi, nanj samo naslanjajo svojo nostalgijo, zato je edini žalujoči zgolj gledalec. The post Češnjev vrt appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
1910 Vrhnika – Neznanka s prečko ter razprava o knofih

1910 Vrhnika – Neznanka s prečko ter razprava o knofih

Stare slike (Cerknica), 12. oktober 2021 ― Sliko neznane ženske iz zbirke Ivanke Janežič sem pograbila, ker je njena pojava tako markantna, slika pa stara in kljub temu ali prav zato prava umetnina. Seveda se na fotografiranje razumem kot zajec na boben, a oči mi pravijo, da imam opravka z zgovorno fotoposlastico. O okusih seveda ne bi razpravljali. Fotograf ostaja neznan. Kdo je […]

12. oktobra 1904 se je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici rodila Maksa Samsa, učiteljica in pesnica

Kamra.si, 12. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. oktobra 1904 se je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici rodila Maksa Samsa, učiteljica in pesnica. Umrla je 18. marca 1971 na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.  Maksa Samsa je bila peti od desetih otrok na veliki kmetiji, z mlinom in žago na reki Reki. Osnovno šolo z osmimi razredi je obiskovala v Trnovem v samostanu. Šolanje je nadaljevala v Ljubljani (dva letnika učiteljišča) in v Tolminu, kjer je leta 1923 diplomirala. Kot učiteljica se je med leti 1923 in 1926 zaposlila v Harijah pri Ilirski Bistrici. Potem je emigrirala v Jugoslavijo, kjer se je najprej zaposlila na Jezerskem nad Kranjem (1927-1928) in kasneje v Rovtah nad Logatcem (1928-1930). Uradno se je zaradi bolehnosti po polšestem letu službovanja vrnila domov (baje je bila zaradi naprednih misli in poučevanja v slovenskem jeziku odpuščena). Med leti 1943 in 1944 je delovala kot učiteljica v partizanski šoli v Vrbovem pri Ilirski Bistrici. Po vrnitvi v domači kraj je Maksa vsakodnevno oprtana z nahrbtnikom odšla med prijatelje v Ilirsko Bistrico, kjer je vsak dan prečkala strugo reke Reke ob mlinu. Pri zadnjem prečkanju Velike vode kot Reko imenujejo domačini je 18. marca 1971 omahnila v strugo in utonila, prav na rojstni dan njenega mladostnega prijatelja pesnika Srecka Kosovela. Pokopana je na domačem pokopališcu v Trnovem. Pesmi je začela pisati že v dijaških letih, ko je spoznala Srečka Kosovela. Njene pesmi so objavljale mnoge revije in časopisi: Ženski svet, Novi rod, Mladika, Zvonček, Naš glas, Ljubljanski zvon, Gruda, Odmevi Slovanskega sveta, Jutro in drugi. Njena prva samostojna zbirka Nekaj pesmi je izšla v Trstu leta 1934. Naslednja Bleščeče prevare je izšla leta 1966 v Ilirski Bistrici in njena dopolnjena izdaja leta 1983.Glavna tema njenih pesmi so nesreča, trpljenje, smrt, posmrtno življenje in ljubezen. Njena poezija je ženska lirika. Leta 1985 se je Matična knižnica v Ilirski Bistrici po njej poimenovala v Knjižnico Makse Samsa. Ob otvorit
Film Sadeži pozabe nominiran za Evropsko univerzitetno filmsko nagrado (EUFA)

Film Sadeži pozabe nominiran za Evropsko univerzitetno filmsko nagrado (EUFA)

BSF, 12. oktober 2021 ― Grško-poljsko-slovenska soprodukcija Sadeži pozabe Christosa Nikouja je med petimi filmi, nominiranimi za Evropsko univerzitetno filmsko nagrado (EUFA) Evropske filmske akademije in festivala Filmfest Hamburg. Scenarij za film sta napisala režiser in Stavros Raptis, v njem pa igrajo Aris Servetalis, Sofia Georgovasili, Anna Kalaitzidou in Argiris Bakirtzis. Slovenska soproducenta sta Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo. Pri filmu sodelujejo v tonski post produkciji še Sašo Kalan, Tom Lemajič in Rudi Jeseničnik. Film je imel na lanskem festivalu v Benetkah svetovno premiero v tekmovalnem programu, bil je otvoritveni film sekcije Horizonti. Na 23. Festivalu slovenskega filma je prejel vesno za manjšinsko koprodukcijo in vesno za zvok. Na lanskem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu pa je prejel Vodomca za najboljši film.
še novic