Kako pridobiti PIC kodo?

CED, 9. december 2021 ― Za sodelovanje na razpisih programa Ustvarjalna Evropa se mora vsaka organizacija najprej registrirati na portalu Funding and Tenders Portal in pridobiti t. i. identifikacijsko PIC kodo. PIC kodo organizacija pridobi samo enkrat in jo uporablja za sodelovanje na razpisih različnih programov EU. Zato najprej preverite, ali vaša organizacija PIC kodo že ima. Sicer pa ne odlašajte z registracijo!

Letos navkljub epidemiji silvestrske predstave

SiGledal, 9. december 2021 ― Tudi letos bodo večje gledališke hiše in druge kulturne ustanove po Sloveniji na silvestrovo ponudile predstave oz. silvestrski program. V nasprotju z lanskim letom, ko je bilo zaradi pandemije vse preseljeno v virtualni svet, bo letos ob uvedenih epidemioloških ukrepih mogoč tudi obisk prireditev v živo. Zaenkrat so vstopnice za vse še na voljo.
Ptuj : Fotografska razstava Bojana Golčarja

Ptuj : Fotografska razstava Bojana Golčarja

Štajerski tednik, 9. december 2021 ― V Miheličevi galeriji na Ptuju so sklenili letošnjo razstavno oz. galerijsko dejavnost s fotografsko razstavo Bojana Golčarja, člana Fotokluba Maribor. S fotografskima cikloma Posledice in Krasni topli svet, ki bosta na ogled do 2. januarja 2022, se je avtor posvetil okoljski problematiki in nevarnostim, ki pretijo planetu in človeštvu zaradi podnebnih sprememb.
Ptuj : Zlati jubilej zbora sv. Viktorina

Ptuj : Zlati jubilej zbora sv. Viktorina

Štajerski tednik, 9. december 2021 ― Na viktorinovo, ko goduje tudi sv. Viktorin Ptujski, je zbor sv. Viktorina praznoval 50-letnico delovanja. Njegovo zgodovino so pisali in še pišejo številni pevci. Na praznični dan so prejeli jubilejno priznanje Območne izpostave JSKD Ptuj za 50 let dela, kar 37 pevcev prejelo Gallusove značke, od tega je bilo 13 častnih značk, 10 zlatih, osem srebrnih in šest bronastih.

»Pavza naredi glasbo še lepšo«

Naši zbori, 9. december 2021 ― Slovenski prostor je v zadnjih letih postal vzpodbudno vzgajališče mladih dirigentskih sil. Porast vzpenjajočih se talentov naš glasbeni ambient ohranja… The post »Pavza naredi glasbo še lepšo« appeared first on Naši zbori.
Novice: Knjiga kot darilo - Prednovoletno znižanje cen

Novice: Knjiga kot darilo - Prednovoletno znižanje cen

Tolminski muzej, 9. december 2021 ― V trgovini Tolminskega muzeja v decembru nudimo knjige iz naše založbe po znižanih cenah. Ponudba s cenikom je objavljena v spodnji priponki. Če vas vsebine zanimajo ali bi želeli katero od knjig pokloniti kot darilo, lahko nakup opravite preko spleta ali nas obiščete v muzeju. Naj vas v tem predprazničem času - morda tudi ob prebiranju naših knjig - greje misel na stare čase, ki tudi niso bili vedno rožnati. A ker le upanje in želja po ...

Snežinka v režiji Jureta Novaka

SiGledal, 9. december 2021 ― Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v torek, 14. decembra 2021, na Malem odru premierno uprizorila dramo Mika Bartletta Snežinka v režiji Jureta Novaka. Igrajo Gorazd Žilavec, Liza Marijina in Julija Klavžar.

Nov zvezek, posvečen filmu noir!

Kinodvor, 9. december 2021 ― Čas je za nov začetek. Za nov trenčkot. Čas je, da opustiš verižno kajenje nefiltriranih cigaret in da spoznaš svojo femme fatale. Čas je za nov zvezek iz kolekcije zvezkov Zapisan filmu, ki je posvečen filmu noir.
Novice: Naprej v preteklost - Veseli muzej

Novice: Naprej v preteklost - Veseli muzej

Tolminski muzej, 9. december 2021 ― Neobičajni leti, ki sta za nami, sta tudi od kulturnih ustanov terjali vsakodnevna prilagajanja in iskanje novih pristopov v sodelovanju. Eno takšnih je vseslovenska muzejska akcija Naprej v preteklost, ki poteka v digitalnem okolju. Z akcijo opozarjamo na bogastvo, ki ga nudijo muzeji in galerije, ter na dejstvo, da so muzeji zanimivi in varni prostori učenja in zabave. Ker smo vstopili v mesec december in praznični čas, akcija od 6. do 12. decembra poteka na spletu in ...

Objavljeni rezultati razpisa Perform Europe

CED, 9. december 2021 ― Žirija Perform Europe je izbrala 19 projektov - tudi s slovensko udeležbo -, katerih namen je preizkusiti inovativne, bolj vključujoče in trajnostne modele gostovanja in distribucije v uprizoritvenih umetnostih. Perform Europe je pilotni program na področju uprizoritvenih umetnosti, ki ga financira Evropska komisija kot del programa Ustvarjalna Evropa.

Objavljeni rezultati razpisa Perform Europe

CED, 9. december 2021 ― Žirija Perform Europe je izbrala 19 projektov - tudi s slovensko udeležbo -, katerih namen je preizkusiti inovativne, bolj vključujoče in trajnostne modele gostovanja in distribucije v uprizoritvenih umetnostih. Perform Europe je pilotni program na področju uprizoritvenih umetnosti, ki ga financira Evropska komisija kot del programa Ustvarjalna Evropa.

IDD – Italian Design Day 2021

Revija Hiše, 9. december 2021 ― Pridružite se nam v četrtek, 16. decembra ob 11:00, na spletni platformi Zoom: https://zoom.us/j/96711156399?pwd=eUpLSElkNXVLcVc5ZUM2YW50MWtodz09 Pogovor Paola D'Arriga (Oblikovalec - Ambasador IDD) in Zmaga Novaka (Zavod Big l BigSEE) bo potekal na temo "Projekt in trajnost". Paolo D'Arrigo o sebi Sem oblikovalec, ki stvari raziskuje, si jih prilašča in vrača v svet v obliki predmetov Beri dalje →

Kritiški simpozij letos z vprašanjem kdo je kritik

Misli, 9. december 2021 ― Pod okriljem Društva slovenskih literarnih kritikov se bo popoldne začel dvodnevni mednarodni kritiški simpozij, ki so ga naslovili Umetnost kritike 2021: Kdo je kritik? Osmi simpozij, ki se bo med drugim posvetil tudi žanru kritike, bo na Društvu slovenskih pisateljev uvedla razprava o trendih sodobne slovenske literature in njene kritike.
Lopov v Novem svetu

Lopov v Novem svetu

Literatura v živo, 9. december 2021 ― Pikareskni roman, ki je v obdobju med renesanso in barokom nastal na Iberskem polotoku (in se potem razširil po Evropi), se je po eni strani norčeval iz idealiziranih in romantičnih klativiteških zgodb, po drugi pa je bil kritika imperialne Španije in njenih institucij.
V muzeju novejše zgodovine drevi odprtje razstave Odjuga

V muzeju novejše zgodovine drevi odprtje razstave Odjuga

Misli, 9. december 2021 ― V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bo predsednik republike Borut Pahor drevi odprl razstavo z naslovom Odjuga: Zgodbe o identitetah na prepihu. Postavitev predstavlja zgodbe ljudi, ki so se po drugi svetovni vojni pa vse do 90. let preseljevali v Slovenijo iz republik nekdanje Jugoslavije. Hkrati želi na humoren način spregovoriti o stereotipih.
1986/87 Iga vas – Razkošje v travi

1986/87 Iga vas – Razkošje v travi

Stare slike (Cerknica), 9. december 2021 ― Nahajamo se na čudovitem vrtu, ki nam je nudil tisočere možnosti dejavnosti. Igranje z naravnimi materiali, telovadbo, gibalne igre, opazovanje narave v vseh letnih časih, raziskovanje … Igral nismo imeli, le peskovnik in stopničke iz različno visokih čokov, ki sta nam jih naredila hišnika Matija in Frenk. Imeli pa smo drevesa, na njih so si otroci […]

9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju

Kamra.si, 9. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju Med najtežjimi prometnimi nesrečami, ki so se zgodile na Celjskem, sodi po številu žrtev še vedno v sam vrh dogodek, od katerega je minilo okroglih devet desetletij. V Medlogu, pri križanju ceste in železniške proge proti Žalcu (še danes lahko to mesto približno določimo s pomočjo hišice, ki je kasneje, po uvedbi zapornic na prehodu, služila zaposlenemu železnice, ki jih je spuščal ob prihodu vlaka), je 9. decembra 1931 avtobus, poln potnikov, zapeljal na tire ravno v trenutku, ko je iz smeri Petrovč pripeljal vlak. O teži nesreče priča dejstvo, da so se poleg domačih časopisov o njej obširno razpisali tudi v tujini. Avtobus, udeležen v nesreči, je pripadal podjetju Avtobus mesta Celja. Dve leti pred dogodkom ga je ustanovila Mestna občina Celje, ki je, sledeč vzoru iz Maribora, želela mesto čim bolje  prometno povezati s svojo bližnjo in daljšo okolico, zlasti pa s Savinjsko dolino, šentjurskim in šmarskim okolišem in z velikima zdraviliščema na Dobrni in v Rogaški Slatini. V letu nesreče je podjetje za prevoz potnikov uporabljalo osem avtobusov na šestih linijah, za katere je občina pridobila koncesije. Na omenjenem prehodu preko železniške proge so se že pred tem večkrat zgodile težke nesreče ali bile komaj preprečene, a železniška uprava kljub temu ni reagirala na pozive  občinske uprave in časopisja, čeprav je ta cesta bila je ena najvažnejših prometnih žil v državi z gostim prometom. Kljub zakonskim zahtevam ni namestila zapornic ali optičnih signalov. »Železniška uprava je pustila to važno križišče tako, kakor je bilo pred 40 leti, ko še ni bilo avtomobilov in gostega prometa na tej cesti.« je zapisala Nova doba. Dodati pa je potrebno, da je šele dodatek Uredbe o varnosti prometa iz leta 1929 dve leti kasneje prinesel zahtevo o obveznem upoštevanju mednarodnega znaka za križišče. Kasnejši zapisi navajajo, da je bilo križanje železniške proge in ceste povse

9. december 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju

Kamra.si, 9. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju Med najtežjimi prometnimi nesrečami, ki so se zgodile na Celjskem, sodi po številu žrtev še vedno v sam vrh dogodek, od katerega je minilo okroglih devet desetletij. V Medlogu, pri križanju ceste in železniške proge proti Žalcu (še danes lahko to mesto približno določimo s pomočjo hišice, ki je kasneje, po uvedbi zapornic na prehodu, služila zaposlenemu železnice, ki jih je spuščal ob prihodu vlaka), je 9. decembra 1931 avtobus, poln potnikov, zapeljal na tire ravno v trenutku, ko je iz smeri Petrovč pripeljal vlak. O teži nesreče priča dejstvo, da so se poleg domačih časopisov o njej obširno razpisali tudi v tujini. Avtobus, udeležen v nesreči, je pripadal podjetju Avtobus mesta Celja. Dve leti pred dogodkom ga je ustanovila Mestna občina Celje, ki je, sledeč vzoru iz Maribora, želela mesto čim bolje  prometno povezati s svojo bližnjo in daljšo okolico, zlasti pa s Savinjsko dolino, šentjurskim in šmarskim okolišem in z velikima zdraviliščema na Dobrni in v Rogaški Slatini. V letu nesreče je podjetje za prevoz potnikov uporabljalo osem avtobusov na šestih linijah, za katere je občina pridobila koncesije. Na omenjenem prehodu preko železniške proge so se že pred tem večkrat zgodile težke nesreče ali bile komaj preprečene, a železniška uprava kljub temu ni reagirala na pozive  občinske uprave in časopisja, čeprav je ta cesta bila je ena najvažnejših prometnih žil v državi z gostim prometom. Kljub zakonskim zahtevam ni namestila zapornic ali optičnih signalov. »Železniška uprava je pustila to važno križišče tako, kakor je bilo pred 40 leti, ko še ni bilo avtomobilov in gostega prometa na tej cesti.« je zapisala Nova doba. Dodati pa je potrebno, da je šele dodatek Uredbe o varnosti prometa iz leta 1929 dve leti kasneje prinesel zahtevo o obveznem upoštevanju mednarodnega znaka za križišče. Kasnejši zapisi navajajo, da je bilo križanje železniške proge in ceste povse
še novic