Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: Doživete zgodbe iz Argentine in Bolivije, kjer je slikarka […]

Finžgarjeva galerija, 3. december 2022 ― Doživete zgodbe iz Argentine in Bolivije, kjer je slikarka Cecilija Grbec preživela mladost, in barvite slike Trnovega z okolico na otvoritvi razstave 1. decembra 2022 v Finžgarjevi galeriji. Pevec Bogdan Magister, klaviature Ivan Vombergar, voditelj Dušan M. Brešar Najprej kakšen oseben spomin …Z veseljem sem se odzval vabilu na razstavo. Cecil… Beri več druzina.si Pisana Ljubljana na platnih slikarke Cecilije Grbec | Družina – vsak dan s teboj V trnovski Finžgarjevi galeriji razstavlja svoja dela slikarka Cecilija Grbec. Razstavo so naslovili Pisana Ljubljana, odprtje sta z glasbo obogatila glasbenika Ivan Vombergar in Bogdan Magister – vsi trije umetniki so rojeni v Argentini, že dolgo pa živijo v rodni … nadaljujte z branjem
Kapa

Kapa

MMC Gledamo, 3. december 2022 ― Pa ga imamo! Prvi slovenski otroški božični film Kapa je po letu odloga in nekaj festivalih končno zasijal tudi na številnih filmskih platnih in takoj navdušil mlado in tudi nekoliko starejše občinstvo.
"Umetnik mora biti pogumen"

"Umetnik mora biti pogumen"

MMC Film, 3. december 2022 ― Novi film makedonske scenaristke in režiserke Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu samo na prvi pogled govori o zmenkih, ki jih organizirajo v hotelu sredi povojnega Sarajeva. Pod površjem pa je veliko resnejša tema: sprava med narodi.
Maurício Meirelles: Poglabljanje v krajino - Kulturni pristop k nekdanjemu rudniku v brazilski zvezni državi Minas Gerais

Maurício Meirelles: Poglabljanje v krajino - Kulturni pristop k nekdanjemu rudniku v brazilski zvezni državi Minas Gerais

Društvo Igor Zabel, 3. december 2022 ― Izhajajoč iz projekta Prihodnja raba rudnika Águas Claras in koncepta kulturne krajine , v tem spletnem predavanju raziskujemo tako snovne kot posredne posledice rudarske industrije v Minas Gerais (Brazilija) ter znotraj sodobnih ekoloških praks možne načine reševanja tovrstnih vprašanj. Predavanje, ki poteka 12. 12. 2022, je del niza predavanj Ekologije skrbi.

Krleža at Villa Zlatica!

Forum slovanskih kultur, 3. december 2022 ― It was exactly one hundred years ago, in 1922, that Croatian novelist, playwright and poet Miroslav Krleža wrote the second part of his Glembay trilogy – In agony. The wounds of World War I had not yet healed and the old social orders were crumbling. A hundred years later we find ourselves in a similar predicament: fundamental social structures are changing irreversibly as age-old existential questions remain equally relevant.

Ukrajinski pravoslavni rebus

Razpotja, 3. december 2022 ― Foto: Rbrechko, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons Aleš Maver Nemara je od vseh zahtevnih vprašanj, povezanih z dokončnim osamosvajanjem Ukrajine, ki je dobilo odločilni pospešek v poznem letu 2013, najbolj zamotano cerkveno vprašanje. Seveda je tesno povezano z zelo raznolikimi temelji zgodovinskega in skupnostnega spomina v različnih delih države. Toda cerkveni klobčič bo še veliko teže razvozlati kot politični, glede katerega je vsaj nekoliko upravičeno upanje, da vrnitev v povsem stare tirnice, ko bi Ukrajina še lahko postala nekakšna gromozanska marionetna tvorba ruskega medveda, ni več mogoča. Pester verski zemljevid Ukrajinski verski rebus je seveda nastal v tesni spregi z zapleteno ukrajinsko zgodovino. The post Ukrajinski pravoslavni rebus appeared first on Razpotja.
BORIS BEJA: KO IMA MLADE, JIH IMA STO / HE NEVER COMES ALONE

BORIS BEJA: KO IMA MLADE, JIH IMA STO / HE NEVER COMES ALONE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 3. december 2022 ― Boris Beja v slovenskem umetnostnem prostoru kot umetnik nastopa že deset let. V svojem delu se osredotoča na raziskovanje vsakdanjega življenja, pri čemer prepleta osebne izkušnje in intimna občutja z (aktualnimi) družbenimi fenomeni. To prehajanje od intimnega do družbenega se formalno kaže pri uporabi različnih medijev, ki jih pogosto združuje v istem delu, zato osrednje mesto v njegovi umetniški praksi zaseda instalacija kot prostorsko ‘ubesedenje’ teh odnosov. Izhodišče tokratne razstave v Hiši kulture je grafika Franca Miheliča (1907–1998), ki se nahaja v stanovanju, kjer umetnik biva in ustvarja. Interier stanovanja se ni spremenil že 50 let, del opreme pa so tudi tri Miheličeve grafike v tehniki linoreza: Spomin na očeta (1954), Vojska v snegu (1950–60) in Mrtvi kurent (1953). Slednja je izhodišče razstave v Hiši kulture. Umetnik pri snovanju del, ki jih predstavlja na razstavi, izhaja iz figur na grafiki. Pri tem se poigrava s pretvarjanjem dvodimenzionalne podobe v objekt (in nazaj) in na ta način sprevrača tradicionalno pojmovanje kurenta kot lika, ki preganja zimo in prebuja pomlad, kot tak pa simbolizira plodnost in s tem tudi življenje. Po navdihu figur z grafike ustvari več kipov, ki jih postavi na gracilna, dematerializirana stojala in razporedi po galerijskem prostoru. Tisti, ki stoji sam zase, je dokaj realistična podoba lika, ki ga na grafiki vidimo od zadaj. Trije, ki stojijo v skupini, pa so fantastične izpeljanke iz vseh ostalih figur. Pri tem ni naključje, da so izpeljanke ravno tri, saj je to najpomembnejše število v slovenskem izročilu. V osnovi predstavlja popolnost in celovitost, ki se nanaša na različne kontekste: preteklost, sedanjost, prihodnost kot trojstvo časa, podzemna, zemeljska in nebesna sfera kot trojstvo prostora, koncept tročana, trije sinovi, tri rojenice, tri preizkušnje, Triglav … če omenimo nekaj najbolj znanih referenc. V tem kontekstu kipi pridobijo pomen nekakšnih skorajda totemskih figur, ki ne odganjajo zime, pač pa v
Ženske zgodbe na ogled tudi v Muzeju Ravne na Koroškem

Ženske zgodbe na ogled tudi v Muzeju Ravne na Koroškem

Misli, 3. december 2022 ― Medinstitucionalna razstava z naslovom Ženske zgodbe, ki jo je že gostilo več muzejev po državi, od danes na ogled vabi tudi v prostore Muzeja Ravne na Koroškem na ravenskem gradu. Osrednja tema razstave so raznolike vloge žensk v pretekli in sodobni družbi, med njimi tudi žensk v jeklarski industriji.

Premiera predstave Nenadoma, reka drevi v SNG Nova Gorica

SiGledal, 3. december 2022 ― Na malem odru SNG Nova Gorica bodo drevi premierno uprizorili distopično igro Nenadoma, reka, ki tematizira ideje Orwellovega romana 1984. Avtor besedila, srbski dramatik Dimitrije Kokanov, je o besedilu zapisal, da "projecira možno sliko prihodnosti človeštva z obdelavo našega odnosa do lastne preteklosti in dejanj v sedanjosti".
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 3. december 2022 ― Založba KUD Police Dubove je izdala roman Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk Ana In v grobnicah sveta, ki ga je prevedla Jana Unuk. Založba Sanje je izdala Znanost kot zabloda angleškega filozofa Petra Wilberga v prevodu Erika Majarona. Misli in razlage Martina Goloba je v knjigi, ki jo je izdala založba Družina, zbral Lojze Grčman.
1936 Unec – Petindvajsetletnica unške gasilske čete

1936 Unec – Petindvajsetletnica unške gasilske čete

Stare slike (Cerknica), 3. december 2022 ― Na fotografiji so gasilci z Unca ob 25-letnici ustanovitve Prostovoljne gasilske čete Unec, pred Ribaričevo gostilno. Med njimi je bil tudi moj oče. Pa tokrat o gasilcih malo drugače. Politika je vdrla tudi h gasilcem, vsaj v njihovo vodstvo, čeprav je šlo za najbolj humanitarno organizacijo v vasi, kjer so sodelovali ljudje različnih pogledov in prepričanj. […]
"Patriarhata niso izumili na Kosovu"

"Patriarhata niso izumili na Kosovu"

MMC Film, 3. december 2022 ― Kaltrina Krasniqi snema filme že od svojega 18. leta. Filmsko režijo je študirala na Univerzi v Prištini. Magistrirala je na mednarodnem inštitutu za novinarstvo in komunikacije. Nazadnje je v ZDA, v Kaliforniji na UCLA, študirala filmsko produkcijo.
Neja Tomšič in Nonument Group s Krogom gostujeta v Romuniji

Neja Tomšič in Nonument Group s Krogom gostujeta v Romuniji

Misli, 3. december 2022 ― Neja Tomšič in Nonument Group s projektom Krog ta konec tedna gostujeta v romunskem mestu Cluj-Napoca. Potopitvena dokumentarna instalacija s pripovedovanjem je nastala v okviru projekta Stronger Peripheries: A Southern Coalition (Močnejše periferije: Južna koalicija) in v mednarodni koprodukciji.
še novic