Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 9. januar 2023 ― V enem od svojih romanov M.Houellebecq položi v usta glavnemu junaku (sicer uspešnemu umetniku) naslednjo izjavo: “Biti umetnik je nekdo, ki je PODREJEN. Podrejen skrivnostnim, nepredvidljivim sporočilom, ki jih je bilo treba zaradi pomanjkanja boljšega izraza in zaradi odsotnosti kakršnekoli vere poimenovati INTUICIJA. In vendar so ti ta sporočila zapovedovala s kraljevskim, kategoričnim glasom in niso dopustila niti najmanjšega ugovora - razen seveda za ceno izgube integritete in spoštovanja do samega sebe. Ta sporočila so lahko terjala uničenje enega dela ali celo serije del, umetniku narekovala radikalno drugačno usmeritev ali ga celo pustila brez usmeritve, brez najmanjšega projekta, najmanjšega upanja za nadaljevanje. Edino zaradi tega je bilo umetnikovo življenje včasih lahko označiti za TEŽAVNO. In edino in zgolj na podlagi tega se je razlikovalo od drugih poklicev ali PREPROSTIH DEL. ”V takšnih primerih ostaja kaj malo prostora za “lucidna” preizpraševanja, spektakelske koncepte, reševanje sveta v povezavi z “znanostjo” ali sproščene pobege v svet domišljije. Pozornost je usmerjena na misli, ki te dosežejo nepričakovano v določenem trenutku in te zapustijo tako hitro, da v resnici niti ne veš, ali je bila misel kot ideja dovolj močna ali ne. Posamezni motivi so v nasprotju z barvno temperaturo ali po principu “layerjev” nepovezani v končni podobi. Kdo bi vedel, a precej intrigantna je misel, da se na ta način približajo poeziji… Zakaj sploh še slika? Res ni zapomnljiva kot fotografija ali dominantni teoretični spremljevalni teksti sodobnih umetniških del, ima pa briljantno sposobnost rahljanja emotivne dimenzije in empatičnosti - torej tistega, kar v sodobni družbi ni več najbolj zaželjeno oz. je vrednoteno zgolj kot potencialno manipulativno blago. Avtor tudi na pričujoči razstavi sledi sintagmi “sekvenčno slikarstvo”, kar je razvijal pri prostorskih postavitvah Tekoči prostor / Liquid Space (Fireworks, Network, Suicide) in Liquid Space II ter v nekaterih

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. januar 2023 ― V Logatcu na ogled dela rakovških mozaičark CERKNICA Logatec – V Stekleni galeriji v Logatcu so do 28. januarja na ogled mozaiki, ki so jih izdelale članice mozaične sekcije Kulturnega društva Rak Rakek. Razstavo z naslovom Ptice naših krajev, sadje, zelenjava in slaščice so slovesno odprli 5. januarja. Razstava – mozaiki, KD Rak Rakek, Steklena galerija, Logatec, 5. januar 2023 Foto: Tomaž Čuček »Vsekakor se na razstavi izkazuje bogastvo motivov in živosti barvnih koščkov mozaikov, ki tvorijo posamezne zaokrožene slikovne forme,« je ob odprtju dejal Janez Ovsec, predsednik Društva likovnikov Logatec, ki gosti razstavo, in izpostavil obogatitev lokalnega okolja z lepimi mozaiki ustvarjalk rakovškega društva. Odprtje je glasbeno popestril mladi harmonikar Tristan Cervatič iz Glasbene šole Logatec. Mentorica mozaičark Eva Ule in vodja mozaične sekcije Karmen Petrič sta v pogovoru z njim podrobnejše predstavili delovanje sekcije. V njej trenutno ustvarja 30 mozaičark, ki se sestajajo vsak teden. »Nekaj jih ustvarja doma in na srečanja pridejo občasno, ostale pa ustvarjamo skupaj,« pravi Petričeva. »Vsako leto si izberemo določeno tematiko, idej je toliko, da mora o njej včasih odločiti žreb,« se nasmeje. Seriji mozaikov, ki sta na ogled v Stekleni galeriji, so izdelale iz steklenih koščkov. Serija ptice naših krajev je nastala v sezoni 2019/2020, serija Sadje, zelenjava in slaščice pa v sezoni 2020/2021. V minuli sezoni so ustvarjale na temo Picasso po naše: svoja dela so že razstavile v knjižnicah v Cerknici in na Rakeku, trenutno so na ogled v knjižnici v Starem trgu, nato pa si jih bo mogoče ogledate še v Novi vasi. »Prejšnje tri sezone smo delale s steklom, gre za mozaike s steklom manjšega formata, 30 krat 40 centimetrov, v letošnji sezoni pa delamo abstraktne mozaike večjih formatov s keramiko,« pravo Petričeva. Rakovške mozaičarke so bila sprva del likovne sekcije kulturnega društva Rak, mozaik pa jih je tako prevzel, da so pred petimi leti us

Planet Siol.Net, 9. januar 2023 ― Praznični časi, ki so za nami, so zaznamovani s svetlobo. Praznične osvetlitve mest in naših domov, svečke na adventnem venčku, božična bajka v Mozirskem gaju s skoraj dvema milijonoma lučk … Če si izposodimo besede zgodovinarja Jožefa Flavija, ki je s temi besedami naslovil časovno ujemajoče se judovsko praznovanje hanuke, lahko ta čas pesniško označimo za praznik luči. Ni naključje, da so prve Božje besede v Svetem pismu Stare zaveze in s tem prva "stvar", ki jo je ustvaril, prav svetloba: "Bodi svetloba!" (1 Mz 1,3) Prav tako ni naključje, da evangelist Janez Jezusa v prologu predstavi kot luč ljudi.