SEM, 22. januar 2025 ― Vabljeni k ogledu novih kimonov in obijev iz zbirke Skuškove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kawase.  Veste, zakaj smo zamenjali oblačila? Prvotna oblačila z razstave smo za nekaj časa umaknili in jih zamenjali z drugimi iz zbirke, saj je tekstilije na razstavi potrebno na šest mesecev menjati.  Mag. Ana Motnikar, konservatorka-restavratorka za tekstil v SEM je pojasnila, da tekstilu škodita zlasti svetloba in prah, kadar so oblačila težka, pa tudi visenje. Tudi svetloba neugodno vpliva na tekstil, saj razkraja barvila in povzroči bledenje, izpostavljenost tekstilij svetlobi pa razgrajuje tudi vlakna, ki postanejo krhka in občutljiva. V tekstil se zažre tudi prah, ki s svojimi ostrimi robovi vlakna dobesedno reže.

SEM, 22. januar 2025 ― SEM je v letu 2024 praznoval 60. obletnico vzpostavitve Muzeja neevropskih kultur v dvorcu Goričane pri Medvodah. Muzej je med letoma 1964 in 2001 deloval kot dislocirana enota SEM s poslanstvom zbiranja, hranjenja in razstavljanja zunajevropskih zbirk. Njegovo delovanje smo osvetlili z razstavo Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti, ki je bila na ogled med 9. majem in 9. septembrom 2024. Razstava je prikazala tudi udejstvovanje treh kustosinj, ki so si prizadevale za razvijanje znanstvenega in muzejskega dela, povezanega z afriško celino: dr. Pavle Štrukelj, kustosinje v Muzeju neevropskih kultur, dr. Bernarde Perc, kustosinje v Pokrajinskem muzeju na Ptuju in prve slovenske egiptologinje, ter dr. Štefke Cobelj, direktorice Pokrajinskega muzeja na Ptuju in svetovalke za muzejsko dejavnost v Somaliji.  Publikacija Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti: Alternativna zamišljanja sveta poglablja izbrane razstavne teme. Gibanje neuvrščenih je orisano kot pomemben zgodovinski okvir, ki je usmerjal delovanje goričanskega muzeja. Avtorica dr. Tina Palaić v nadaljevanju predstavi zbiralno in razstavno politiko muzeja ter različne diskurze o drugem, ki jih je muzej v tem času ponujal obiskovalcem razstav. Osvetli tudi delovanje kustosinje dr. Pavle Štrukelj, ki se je največ posvečala prav raziskovanju in predstavljanju muzejskih zunajevropskih zbirk. Pri tem poleg njenih ključnih stališč o materialni kulturi zunajevropskih ljudstev opozori tudi na njene prakse sodelovanja z različnimi akterji, od ambasadorjev do tujih študentov, ki so tedaj študirali v Sloveniji. Vabljeni k branju.  Publikacijo lahko kupite v Trgovini SEM, cena je 12 EUR.

Airbeletrina, 22. januar 2025 ― Pascal Bruckner: Pridni sinko (Modrijan, 2015, prevod Jaroslav Skrušný) »Pritegnil me je že sam naslov knjige – zaradi pridevnika ‘pridnost’. Kaj pridnost pravzaprav je? S psihoanalitičnega stališča naj bi pomenila ugajanje, s katerim v bistvu popravljamo neko krivdo oziroma iščemo ljubezen, zapolnjujemo pomanjkanje ljubezni in notranjo praznino. Nisem pa niti slutil, v kakšno branje se spuščam. In moram priznati, da bila ta knjiga v resnici zelo pretresljiva.« Avtobiografsko intoniran roman je bil tako pretresljiv, da je igralca Roka Matka med branjem ves čas držal v območju nelagodja. A vendarle ga ni mogel odložiti. Matek, predvsem gledališki igralec, zadnjih 16 let član igralskega ansambla Gledališča Koper, ki je nastopil v številnih predstavah, tudi v otroških, v glasbenih komedijah in muzikalih, je bil gost tokratnega AirBeletrininega podkasta V območju lagodja. V njem je spregovoril o izkušnji branja Pridnega sinka, romana Pascala Brucknerja (1948). Rok Matek je francoskega pisatelja, esejista, publicista in filozofa, tudi velikega kritika francoske družbe in kulture, ki je maja ‘68 na pariških ulicah prejšnji generaciji zavpila odločen ‘Ne!’, spoznaval z branjem njegovega romana Ljubezen do bližnjega. Že ta je nanj napravil dober vtis. Potem pa se je nekoč primerilo, da je v knjižnici zagledal naslovnico Pridnega sinka.     Fotografija na naslovnici prikazuje malega Pascala in njegovega očeta. Oče sedi v travi, sin stoji in v rokah drži šopek cvetlic. Oba se smehljata. Videti je, da jima je lepo. A naslovnice ne gre brati dobesedno. »Že s prvim opisom zgodbe iz otroštva, ko se mali Pascal uči matematike, vidiš, da zgodba pelje v popolnoma drugo smer. Njihova družinska zgodba je nekaj povsem nasprotnega od pričakovanje, še toliko bolj glede na to, da je Pascal Bruckner filozof, pisatelj in esejist. Bil sem popolnoma presenečen, kako lahko človek v tako emocionalno zahtevnih pogojih sploh zraste v velikega misleca. Lahko bi se namreč konč