Airbeletrina,
22. januar 2025
―
Pascal Bruckner: Pridni sinko (Modrijan, 2015, prevod Jaroslav Skrušný)
»Pritegnil me je že sam naslov knjige – zaradi pridevnika ‘pridnost’. Kaj pridnost pravzaprav je? S psihoanalitičnega stališča naj bi pomenila ugajanje, s katerim v bistvu popravljamo neko krivdo oziroma iščemo ljubezen, zapolnjujemo pomanjkanje ljubezni in notranjo praznino. Nisem pa niti slutil, v kakšno branje se spuščam. In moram priznati, da bila ta knjiga v resnici zelo pretresljiva.«
Avtobiografsko intoniran roman je bil tako pretresljiv, da je igralca Roka Matka med branjem ves čas držal v območju nelagodja. A vendarle ga ni mogel odložiti. Matek, predvsem gledališki igralec, zadnjih 16 let član igralskega ansambla Gledališča Koper, ki je nastopil v številnih predstavah, tudi v otroških, v glasbenih komedijah in muzikalih, je bil gost tokratnega AirBeletrininega podkasta V območju lagodja. V njem je spregovoril o izkušnji branja Pridnega sinka, romana Pascala Brucknerja (1948).
Rok Matek je francoskega pisatelja, esejista, publicista in filozofa, tudi velikega kritika francoske družbe in kulture, ki je maja ‘68 na pariških ulicah prejšnji generaciji zavpila odločen ‘Ne!’, spoznaval z branjem njegovega romana Ljubezen do bližnjega. Že ta je nanj napravil dober vtis. Potem pa se je nekoč primerilo, da je v knjižnici zagledal naslovnico Pridnega sinka.
Fotografija na naslovnici prikazuje malega Pascala in njegovega očeta. Oče sedi v travi, sin stoji in v rokah drži šopek cvetlic. Oba se smehljata. Videti je, da jima je lepo.
A naslovnice ne gre brati dobesedno. »Že s prvim opisom zgodbe iz otroštva, ko se mali Pascal uči matematike, vidiš, da zgodba pelje v popolnoma drugo smer. Njihova družinska zgodba je nekaj povsem nasprotnega od pričakovanje, še toliko bolj glede na to, da je Pascal Bruckner filozof, pisatelj in esejist. Bil sem popolnoma presenečen, kako lahko človek v tako emocionalno zahtevnih pogojih sploh zraste v velikega misleca. Lahko bi se namreč konč