soup

soup

Radio Študent, 24. februar 2017 ― Žanrsko pisan izbor novosti; ninos indigo, children of alice, seldom seen, swet shop boys, hypoxia, nthing, ypy, turinn,...
Rock the City - Festival celjskih in okoliških skupin

Rock the City - Festival celjskih in okoliških skupin

SPRP, 24. februar 2017 ― Spoštovana rockerska, metalska, punkerska in vsa ostala alternativna plemena. Izklopite se z družbenih omrežij in se vklopite v pravo življenje! V veliki dvorani Celjskega doma se bo v petek 3. in soboto 4. marca od 18:00 dalje odvil festival Rock the City. Na dogodku bodo nastopile lokalne in regionalne glasbene skupine, ki se trudijo z ustvarjanjem drugačne, alternativne avtorske glasbe. Jagodni izbor izvajalcev žanrsko zajema vse od klasičnega/alternativnega/pop/punk rocka do metala in metal cora. Festival vsebuje bogat in razširjen spekter izvajalcev, ki ima vsak v svojem krogu zvesto publiko, ki pa se med seboj premalo povezuje. Seznam nastopajočih vsebuje naslednja imena: Kronika, Multibal, Muškat Hamburg, Spotless Minds, Gromofon, Burn Fuse, Trash Candy, In The Crossfire, Mental Strike, Jam Fuzz, Never Been Done, Rdeči Alarm, Morywa, Stranci, Human Magnet, Marvin, Radiostorm, Tidal Waves, Slovinjen in Wings Of Perdition. Trenutno v Celju in okolici deluje okoli 60 aktivnih glasbenih skupin. Tukaj so uveljavljene in neuveljavljene skupine, ki s svojimi izkušnjami ali mladostjo dokazujejo svojo kvaliteto, ki pa žal ostaja prezrta s strani "nevednih" in mnogokrat "nezaiteresiranih" koncertnih organizatorjev, da publiki predstavijo še kakšno kvalitetno in drugačno glasbeno skupino. Z organizacijo tega dogodka bodo omenjene skupine dobile možnost, da predstavijo svoje delo. Organizatorji tudi upajo, da bodo privabili čim večje število obiskovalcev iz vseh segmentov, ki jih pokriva tovrstna glasbena scena. Piše: RTC kolektiv

Tipologija naravnega udobja

OUTSIDER, 24. februar 2017 ― Hiša na Dobenem tipološko ne ustreza okoliški gradnji. Sosednje hiše so kockaste, z vsaj dvokapno streho, frčadami in balkoni. Če bi se arhitekt zgledoval po okoliški pozidavi, bi nastala še ena dolgočasna hiša. Arhitekt Matej Gašperič ni človek, ki bi sprejemal omejitve. Za dobre prostorske in arhitekturne rešitve, skladne z naravo in naročnikovimi potrebami, se [&hellip

Četrta antologija Sončnica na rami s pesmimi 64 slovenskih pesnikov

Misli, 24. februar 2017 ― Pri Mladinski knjigi so predstavili antologijo pesmi za otroke Sončnica na rami, ki prinaša pesmi 64 slovenskih pesnikov in pesnic. Izbor Nika Grafenauerja vsebuje pesmi iz prejšnjih istoimenskih antologij, ki so izšle leta 1975, 1980 in 1996, ter nekaj novih, ki so nastale v zadnjih 20 letih. Knjigo je v celoti ilustriral Damijan Stepančič.
24. PUSTNIK ZINOV

24. PUSTNIK ZINOV

Radio Študent, 24. februar 2017 ― Veliko stvari se lahko počne pred pustnim vikendom. Lahko protestirate proti klasičnemu miška-čistilka-bolniška sestra kostumu, pečete krofe, šivate na tisoče bršljanovih listov na blago kot v Cerknem, se poučite o škoromatih, sanjarite o sedemdesetkilogramskih kurentih ali pa iščete navdih v slovenskih folklornih junakih. Danes dopoldne je o njih razpravljal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU na znanstvenem simpoziju O folklornih junakih. Kakšna je njihova vloga danes, smo povprašali enega izmed predavateljev, dr. Božidarja Jezernika. Izjava Folklorni junaki imajo različne podobe. Ali imajo tudi temno plat? Izjava Lahko pa ste uporniški podpornik zime in se s pustom sploh ne ukvarjate. V tem primeru lahko barvitost v sivi petek odtisne razstava Zini! Sodobna zinovska produkcija. Tiskani zini še vedno obstajajo kljub sodobnim tehnologijam, pojavljajo pa se z novimi avtorskimi vsebinami. Kaj točno so zini, smo povprašali kustosa Božidarja Zrinskega. Izjava Fanzinovska kultura, vezana na subkulturo, je bila v Sloveniji razvita že na začetku 80. let. Po letu 2000 je prišlo do spremembe in preoblikovala se je v produkcijo zinov. Kako se ta razlikuje od fanzinovske? Izjava Tudi razstava o zinih se je odprla bolj zgodaj, tako da si jo je že možno ogledati v Mednarodnem grafičnem likovnem centru do konca maja. Seveda pa imamo še kaj za Kulturne novice. Brez junakov in gradov, le Vodnikova domačija in dogodek Kaj vse gre lahko v kampanjah narobe? Ob šestih se bo v angleščini razpravljalo in izpostavilo tri kampanje: kampanjo za državnozborske volitve Podemosa in Izquierde Unide [izg. iskierde unide], kampanjo za izenačitev pravic istospolnih in raznospolnih partnerjev Protiv in kampanjo proti vstopu Slovenije v NATO. Lahko pa ste vseeno zvesti pústniku in pričnete kampanjo antijunaškega Kralja Matjaža.     V predpustnem vzdušju je kulturne novice pripravila Tjaša.    
Sodobna indijska izseljenska proza II: Aravind Adiga

Sodobna indijska izseljenska proza II: Aravind Adiga

Radio Študent, 24. februar 2017 ― »Povsem drugo je, če vzameš malo trave, si jo zviješ v čapati in jo žvečiš do konca dneva, da sprostiš mišice. To lahko oprostim pri človeku, res. Ampak, da to drogo, ta smack, kadiš ob sedmih zjutraj in potem ležiš v kotu z iztegnjenim jezikom, tega ne toleriram pri nobenem človeku na mojem gradbišču. A me razumeš? A hočeš, da to ponovim v tamilščini ali v kateremkoli-že jeziku, ki ga vi ljudje govorite?« Prevod: Andreja Štepec Interpretacija: David, Lovrenc, Polona, Valentina
Kr´snice pripravile koncert z ljubezensko zgodbo

Kr´snice pripravile koncert z ljubezensko zgodbo

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. februar 2017 ― Kozarišče, Loška dolina – Pevke zbora Kr´snice iz Loške doline, ki jih vodi odlična Anemarija Štefančič, so 18. februarja v poročni dvorani gradu Snežnik pripravile z ljubeznijo obarvano prireditev. Valentinov koncert z ljubezensko zgodbo v celoto povezala izjemna pripovedovalka Milena Ožbolt. Foto: Notranjsko-primorske novice V prijetnem ambientu dvorane na gradu Snežnik so zazvenele ljubezenske pesmi, pevke pa so zapele tudi nekaj ljudskih in narodnih, pesmi Ferija Lainščka ter Njega ni Simon Gregorčiča, ki jo je prav za Kr´snice uglasbil Tine Bec. S skladbama Rožmarin Frana Gerbiča in irsko narodno Until We Meet Again se je predstavila tudi pisanistka Barbara Sladič, pesmi in glasbo pa je v ljubezensko zgodbo povezala domačinka Milena Ožbolt, pisateljica in zbiralka ljudskega izročila.
še novic