Novice

aktualno

PETER RAUCH: PREREZ / CROSS - SECTION

PETER RAUCH: PREREZ / CROSS - SECTION

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 13. december 2018 ― Prerez iz naslova samostojne razstave Petra Raucha v Galeriji Škuc je treba vzeti dobesedno. Prerez gradi na kirurško ostrih, neprizanesljivih zarezah v materialnost galerije, v tektonskost njenih sten. Posega v površine, ki predstavljajo najneposrednejši temelj za uresničevanje njene funkcije, razstav, ki potrebujejo čim bolj »nevtralno« ozadje. Reze spremljajo tudi konservatorske sonde, naslednji poseg, ki vztraja pri materialnosti prostorskih elementov in istočasno negira funkcijo belih sten kot opore ali ozadja vsebine, ki se vsakokrat nastanjuje v galerijski prostor. Namesto bele kocke ali vsaj nevtralnega ozadja galerijo opredeljujejo barvne lise didaktičnih konservatorskih sistematizacij slojev in manjkajoči kosi sten. Boleče intervencije v občutljivo telo. Pa vendarle omenjene intervencije ne stavijo na moment kritičnosti. Razmislek institucionalne kritike, če ga je sploh mogoče razbrati, popolnoma izzveni vpričo nemih kosov zidu in abstraktnih barvnih vzorcev. Branje omenjenih intervencij v metaforičnem duhu, kot rez v institucionalno telo s ciljem, da ga secira, je tukaj brez sleherne moči. Namesto tega smo priče refleksiji o materialnem, prehodu materije, gmote, v material – obliko, ki jo opredeljuje zaznamek neke volje. Razstava tako sledi umetnikovim siceršnjim interesom, nazadnje artikuliranim v projektu Minimalna razlika med tem in onim, v katerem je Rauch materialni odtis volje spremljal skozi fenomen meta v emulzijo potrebne gostote za zadrževanje ustreznega v-tisa. Zdi se, da je pri pričujoči razstavi še enkrat v ospredju vprašanje materialnosti odtisa (umetnikove) intence, vendar se tokrat artikulira prostorsko obsežneje, kot rez v materialnost (arhitekturnega) prostora. V delu Petra Raucha materialnost kot nova opora za mišljenje nadomesti metaforo. Topologija je drugo ime za ta prehod, ki meri na zapopadenje novega prostora mišljenja. Rauchovo zanimanje za topologijo kot kategorijo nemetaforične ponazoritve temeljnih konceptov psihoanalize gradi

13. decembra 1838 se je v Žalcu rodil Janez Hausenbichler, savinjski hmeljar in politik

Kamra.si, 13. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. decembra 1838 se je v Žalcu rodil  Janez Hausenbichler, savinjski hmeljar in politik. Umrl je 11. aprila 1896 v Žalcu.  Janezov oče je bil sin premožnejših staršev iz Šempetra v Savinjski dolini, ki so poroki z manj premožno hčerko Marijo žalskega tržana Šentaka nasprotovali, zato sta si mladoporočenca svoj dom ustvarila v Žalcu. V zakonu so se mu rodile tri hčere in sin Janez, ki je bil kot edini sin deležen še posebne skrbi staršev.Janez Hausenbichler je ljudsko šolo obiskoval v Žalcu ter končal še dva razreda takratne glavne šole v Celju. Izučil se je medičarske obrti in se štiri leta izpopolnjeval v tujini.Po smrti očeta se je vrnil domov, kjer je upravljal posestvo in odprl medičarsko obrt. Po poroki s Celjanko Elizo Zmrzlikar sta odprla še gostilno, ki je kmalu zaslovela prek meja domače doline. Njegova gostilna je postala zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije. Bil je organizator II. Slovenskega tabora v Žalcu 6.9.1868. Pri Hausenbichlerjevih so izoblikovali zapisnik in zbirali podpise za taborski proglas. Leto kasneje je pod njegovim vodstvom začela delovati v njegovi gostilni prva čitalnica v Savinjski dolini, za katero je sam kupoval slovenske časopise. Pomagal je ustanavljati razna društva. Leta 1876 je ustanovil trško sirotišnico na Grabnu, leta 1880 pa žalsko požarno brambo in bil dolga leta njen načelnik. 

13. decembra 1922 se je v Šoštanju rodil Karel Destovnik, s partizanskim imenom Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj

Kamra.si, 13. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. decembra 1922 se je v Šoštanju rodil Karel Destovnik, s partizanskim imenom Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj. Umrl je 22. februarja 1944 (Žlebnikova domačija v Šentvidu nad Zavodnjami). Bil je prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika. Vzdevek Kajuh je dobil po imenu rojstne hiše svojega deda v Skornem pri Šoštanju. Po OŠ v Šoštanju (1928–1933) je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer so ga 1940 izključili zaradi kominističnih idej; šolanje je nadaljeval v Mariboru. Od 1934 bil aktiven član komunistične mladinske organizacije (SKOJ), poverjenik Slovenske mladine (za Šoštanj in delno za celjsko gimnazijo). Bil je aktiven v protifašističnih akcijah šoštanjskega Sokola. 

USTVARJALNA DELAVNICA IZDELOVANJA BOŽIČNO-NOVOLETNIH VOŠČILNIC Z MAJDO PUR

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 13. december 2018 ― V četrtek, 13. decembra 2018, smo se v Občinski knjižnici Polzela srečali ljubitelji ustvarjanja vseh generacij na delavnici izdelovanja božično-novoletnih voščilnic. Delavnico je vodila domačinka Majda Pur, učiteljica na Osnovni šoli Polzela, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi z izdelovanjem voščilnic za vsako priložnost. Njeni unikatni izdelki so bili velikokrat nagrajeni doma in v tujini. Pod njenim vodstvom smo udeleženci delavnice ustvarili čudovite, ročno izdelane vintage voščilnice, ki bodo razveselile najdražje in delile lepe želje, zahvale ter voščila v tem prazničnem času. Besedilo in fotografije: Renata Novak  
Iz oči v oči (Person to Person)

Iz oči v oči (Person to Person)

Koridor, 13. december 2018 ― Film režiserja in igralca Dustina Guyja Defe je pravzaprav upodobitev njegovega lastnega malega projekta izpred štirih let, kratkega filma z minutažo 18 minut. Zgodba je, kot se za takšen format spodobi, enostavna. Moški naslednje jutro po zabavi, ki jo priredi, na tleh svojega stanovanja najde spečo žensko, onesveščeno in sprva neodzivno. Z njo preživi ves dan v trudu, […] The post Iz oči v oči (Person to Person) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Pohod z lučkami in pripenjanje rožice za snežaka pred knjižnico

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 13. december 2018 ― Vzgojiteljice enote žalskega vrtca, ki ima svoje prostore v stanovanjskem bloku blizu uprave vrtca, so za otroke in njihove starše v decembru organizirale pohod z lučkami po ulicah Žalca. V toplih kapicah, rokavicah in precej prezebli so se z lučkami ustavili na zelenici pred knjižnico, kjer jih je Irena Štusej pričakala s pravljico o snežaku, ki je sredi zime iskal rože, ker so mu povedali, da je to najlepše, kar je na zemlji. V hladen zrak so otroci dihali toplo sapo in vznemirjeno pričakovali, ali bo snežak našel rože ali ...

Asociacija pri ministru za kulturo

Asociacija, 13. december 2018 ― Zagovorništvo, ki ga opravlja Društvo Asociacija poteka na različnih nivojih, na primer tudi na lokalni in EU ravni, ob tem pa je zagotovo ena najpomembnejših ravno nacionalna raven. S tega vidika se v društvu Asociacija aktivno odzivamo na zakonske predloge, ki jih oblikuje ministrstvo za kulturo, sledimo izvajanjem razpisnih mehanizmov in spremljamo ostale dejavnosti. V … Preberi več o Asociacija pri ministru za kulturo

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Vika Potočnik in Zoran Janković.

Radio Kaos, A propos, 13. december 2018 ― To je sklepna, šestnajsta oddaja iz letošnjega niza A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki jo pripravljamo tudi s pomočjo javnih sredtev; z javnim medijskim razpisom jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenje. Tako kot smo načrtovali in napovedali, smo se s to oddajo ustavili v prestolnici, tudi zato, ker je Ljubljana eno […]

Kako smo zaključili leto 2018 …

CED, 13. december 2018 ― Ali ste vedeli, da letos podiramo rekorde v Ustvarjalni Evropi? Na razpisih za leto 2018 je 47 slovenskih organizacij za 65 projektov pridobilo skupaj 4,9 milijona EUR. Čestitamo za izjemen uspeh! Še posebej smo ponosni, da smo k temu prispevali tudi s svojim delom. Motovila praznuje pet let delovanja. Od leta 2014 organizirala kar 111 dogodkov, na katerih smo gostili 256 domačih in tujih strokovnjakov in zabeležili 4.234 udeležencev.
Kateri film bi izbrali za popoln decembrski večer v kinu?

Kateri film bi izbrali za popoln decembrski večer v kinu?

ARS Gremo v kino, 13. december 2018 ― V art mrežo vabita dokumentarna filma o Ivanu Cankarju režiserjev Amirja Muratovića in Dušana Moravca V art mrežo vabita dokumentarna filma o Ivanu Cankarju režiserjev Amirja Muratovića in Dušana Moravca. Ali pa bi vas v dvorano zvabil letošnji canski zmagovalec, film Tatiči o izjemni družini japonskega režiserja Hirokazuja Koreede? Je vaš ljubi žanr znanstvena fantastika, kot jo ponuja ameriško-avstralska koprodukcije Aquaman? Bi si z družino ogledali novega Robina Hooda?
Wol Soyinka: »Literatura je vedno delovala«

Wol Soyinka: »Literatura je vedno delovala«

Airbeletrina, 13. december 2018 ― Leta 1986 je bila Nobelova nagrada za književnost prvič podeljena Afričanu, in sicer nigerijskemu dramatiku, pisatelju in esejistu Wolu Soyinki (1934), ki je, kot so ob obrazložitvi Nobelove nagrade pojasnili, svoja dramska dela, polna eksistenčnih zasnov, oblikoval v skladu s široko kulturno perspektivo in poetiko. A tako pred kot tudi po prejetju Nobelove nagrade se je njegovo pisanje, v katerem se meša sinkretizem afriških in evropskih tradicij, odlikovalo predvsem po jezikovni izvirnosti, domišljiji, moralni drži, pravičnosti in človečnosti. Pisateljevo bogato literarno produkcijo je zato v imenu svobode in humanosti od nekdaj spremljalo uporništvo in nasprotovanje brutalnim režimom.

Medprostor: Hiša Hribljane

OUTSIDER, 13. december 2018 ― Na mirni jasi med Rakitno in Cerknico, v bližini borovega gozdička, so arhitekti iz pisarne Medprostor zasnovali hišo Hribljane. Takšne hiše so najlepše: zrastejo v kraj in zdi se, da tam stojijo že od nekdaj. Borov gozdiček, ruševine starega mlina, potok, ki šumlja v dolino, gozdovi, v katerih se tu in tam lahko spogledaš z…

Feri Lainšček: Ne (Diana Pungeršič)

Sodobnost, 13. december 2018 ― Diana Pungeršič   Feri Lainšček: Ne. Ilustrirala: Nana Homovec. Maribor: Litera, 2018.   Naslov Lainščkove nove pesniške zbirke za mlade je lakoničen in že na prvi pogled vzbudi zanimanje. Še posebej ob markantni naslovnici ilustratorke Nane Homovec, ki je »ne«…

Luigi Ballerini: Šifra: Nič

Sodobnost, 13. december 2018 ― Nič   Preveč mračno je, da bi bil mrak. Niti tega ne vem, kako dolgo sem že tukaj. Nepremičen. Celo večnost, se mi zdi. Ni mi všeč: tule je res preveč mračno, še nikoli ni bilo tako. Včasih se je…
še novic