Radio Študent,
29. september 2014
―
Razumevanje pojma kulture je problematično, saj je slednji širok, neopredeljen, odprt. Pod besedo kultura se da uvrstiti marsikaj, vse od običajev in vrednot posamezne družbe, do etnografskih, muzejskih in drugih zbirk. Naposled je tu še umetnost, ki se običajno giblje v bližini pojma visoka kultura, v veliko primerih pa se jo razume kot nekakšno jedro. Tradicionalno gledano predstavlja umetnost vrh neznanstvene duhovne produkcije družbe, v umetnosti se odražajo družbene vrednote, kritika, pojavljajo pa se tudi novi družbeni vzorci in stremljenja.
Velikokrat nas zato zavede, ko govorimo o umetnosti, da mislimo na kulturo ali obratno. Tako po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, na dan
8. februarja praznujemo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Nekako samoumevno se nam zdi, da za kulturni praznik praznujemo smrt našega velikega pesnika, umetnika. Kipi, ki bi jih lahko povezovali s kulturo, so običajno kipi umetnikov. Na nekdanjem tolarju so bili upodobljeni večinoma umetniki. Tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika kulturo v dobršni meri opredeljuje kot umetniško delovanje. Torej, neka splošna predstava je, da je pojem kulture tesno vezan na pojem umetnosti in obratno.
Premišljevanje pojma kultura je kompleksno in pogosto se zdi, da dokaj arbitrarno. Neko soglasje o tem, kaj sta kultura in umetnost, obstaja zgolj v obrisih. Vseeno pa obstajajo tudi dokaj natančni poskusi zamejevanja dveh naslovnih pojmov. Nekateri so teoretski, drugi pa izhajajo iz prakse. Država mora vedno imeti jasno stališče o tem, kaj in kako razumeti posamezno področje. Ker država na nekem nivoju deklarativno predstavlja odraz razmišljanja družbe, bi se zatorej opredelitev kulture zdelo smiselno iskati tudi v državnem aparatu.
Nedavno je Ministrstvo za kulturo na spletnih straneh objavilo dva statistična pregleda. Gre za dokumenta Kadri v kulturi v Sloveniji in Materialni položaj kulture v Sloveniji. V odvijajoči se oddaji bomo k tema objavama
