Košček Afrike v Ljubljani

Lublana, 16. april 2015 ― Devetnajsti festival Exodos Na današnji dan, ko sem se podala med ustvarjalce festivala Exodos, sem se spomnila na izjemen film, ki me je tako pretresel pred leti in sicer Afriques : comment ca va avec la douleur? Med 17. in 21. aprilom 2015 bodo Ljubljano namreč prevevale močne, pretresljive in poetične zgodbe Afrike na 19. Exodosu, […]
Koko Lepo

Koko Lepo

Radio Študent, 16. april 2015 ― FOTO: Maja Blesić V današnji oddaji prostor v etru namenjamo predšolski vzgoji. Natančneje, avtonomno organiziranem vrtcu z imenom Koko Lepo, ki se nahaja v Beogradu, v zaskvotirani stavbi bivšega Inex Filma. Koko Lepo deluje že od leta 2013 in je oblika neformalnega izobraževanja, namenjena socialno ogroženim otrokom, v dotičnem primeru predvsem romskim otrokom, ki živijo v naselju Deponija v neposredni bližini skvota. Glavni namen vrtca je otrokom zagotoviti brezplačno kvalitetno izobrazbo. Za več informacij se nam iz Beograda javlja Frannkie, eden izmed aktivistov in s tem tudi vzgojitelj, pedagog in oskrbnik vrtca. Sprva nam opiše sosesko Deponija. Izjava V Srbiji je obiskovanje predšolske vzgoje obvezno. Vendar pa večina otrok iz naselja Deponija zaradi socialnih preprek nima dostopa do državnih vrtcev. Otroci, ki nimajo niti osebne izkaznice niti zdravstvenega zavarovanja, so tako v Koko lepo deležni socializiranja in učenja različnih veščin. Vrtec je razdeljen v dve skupini. Trikrat tedensko Koko Lepo obiskujejo otroci, mlajši od osem let, čez vikende pa se nudi izobraževanje za otroke od osmega do štirinajstega leta. Za razliko od formalnega izobraževalnega sistema vzgojiteljsko delo ne temelji na formalni izobrazbi, temveč na osebnostni strukturi. Vse, kar potrebujete za delo v Koko Lepo, je vrlina, ki se ji pravi poštenost. Freddie pove, kako poteka vzgojiteljsko organiziranje. Izjava Opiše nam tudi, na kakšen način se vrtec financira. Izjava Kako poteka povprečen dan v Koko Lepo? Izjava Kljub temu da kolektiv v skvotu Inex Filma deluje nelegalno, do zdaj niso imeli težav z oblastmi. V Koko Lepo poudarjajo, da imajo prijateljske odnose z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju človekovih pravic, vendar pa si sodelovanja z njimi ne želijo. V Evropi, predvsem v Nemčiji, obstaja kar nekaj vrtcev, ki delujejo avtonomno in solidarno, zato smo Freddija povprašali, po čem se Koko Lepo razlikuje od le-teh. Izjava Koko Lep
FLUKSUZ 3. DEL

FLUKSUZ 3. DEL

Radio Študent, 16. april 2015 ― Društvo cinikov predstavlja radijski strip Fluksuz: 3. del Heydrich in Kliker sta kontaktirala rusko vesoljsko agencijo.   Kliker: radi bi si izposodili vesoljsko ladjo, da pregledamo krater na Marsu z robotom. Saj veste, od tam izhajajo homoseksualci in so scientistično ustvarili življenje na Zemlji.   Ruski general je vprašal Putina, če jima lahko ustrežejo. Putin ni bil najbolj zadovoljen nad tezo in je odvrnil: posodili vam bomo ladjo in robota, vendar hočem, da ovržete to tezo, saj se mi zdi preveč nora in nevarna. Morda lahko obstaja v stripu, vendar v realnosti Rusije…   Vesoljska ladja je prišla do Marsa, robot pa je izstopil iz nje. Upravljal ga je Kliker s koordinatami in ga vodil proti kraterju.   Kliker: C4, obrni se za petinštirideset stopinj. Nato spusti kot kamere na kot 15 stopinj. Pojdi do dna kraterja in naredi precizne fotografije.   Razumem, je odgovoril robot. Bolj kot se je približeval kraterju, bolj je piskalo na ekranu, preko katerega so spremljali sliko. Heydrich je dejal: izklopite robota, saj bomo v nasprotnem vsi postali gluhi. Nekaj čudnega je v tem homoseksualnem kraterju! Robot se je, ko je prišel do dna kraterja, sam pokvaril in homoseksualna scientološka teorija je ostala misterij. Kliker je bil zaradi tega jezen in je šel z Luno Nuno v Velenje, kjer je preveril, kako delujejo javne skupnosti otrok, ki so jih po novem družinskem zakoniku odvzeli staršem, saj so preferirali Platonovo državo! Nuna Luna je gledala otroke: kako so lepi in prijazni. Te skupnosti, ki ste jih vključili v družinski zakonski podčlen K-237, so odlične! Kliker: počakaj, da jih bo začel vzgajati behavioristični psiholog Skiner, ne pa neke nune. To bo avantgardna vzgoja, saj sami več ne bodo imeli zavesti o svojem spolu in splovilih. To bo zagotovil podčlen zakona K-238. Koga preferiraš ti, Nuna Luna? Pavlova ali Freuda? Nuna Luna: če se bomo šli pogojne reflekse, potem Pavlova! O ljubi bog, kam vse bodo še šli te zakon
FLUKSUZ 2. DEL

FLUKSUZ 2. DEL

Radio Študent, 16. april 2015 ― Društvo cinikov predstavlja radijski strip Fluksuz: 2. del   Družinski zakonik je bil na naslednjih barikadah: Heydrich in Fluksuz sta se odločila, da  lahko zakonsko skupnost sestavlja več odraslih ljudi in ne samo dva, da bo še več otrok.   Obupana nuna Luna je vprašala: ali to pomeni, da se lahko na primer poročijo trije moški in dve ženski ali pa recimo obratno?   Fluksuz: Lahko se poroči tudi neomejeno število žensko, če privolijo oziroma ob poroki podpišejo, da se bodo biomedicinsko oplodile.   Nuna Luna: kaj pa, če se želi poročiti med sabo več moških brez ženske?   Heydrich: to je strogo prepovedano!   Nuna Luna si je vsaj malo oddahnila ter dejala: Ljubi Jezus, otroci bodo v teh skupnostih vendarle imeli tako mater kot očeta. Fluksuz: otroci bodo tako in tako živeli v posebnih skupnostih. Nato so sledila predavanja ljudem iz Mozirja in Kozjanskega, ki so, kot je bilo napovedano v uvodnem delu, vpadli v prostor. Predaval jim je Kliker in kazal projekcije Marsa: Ali vidite tisti krater na zgornjem delu ekrana. Gre za enega najglobljih kraterjev na Marsu. In od tam izvirajo homoseksualci. Oni so torej prišli na Zemljo in ustvarili človeka. Eden v publiki je dejal: Torej Darwinove teorije ne veljajo, ampak velja scientološka teorija. Zares je prišel nekdo iz vesolja in nas ustvaril! Kliker: pravilno ste ugotovili, tudi cerkve so oni ustanovili. To pa zato, da brzdajo njihove strasti in ne zaradi vas. Drugi v publiki je omedlel rekoč: o moj bog, če vse to zares drži… Medtem so nuna Luna, Fluksuz in Heydrich hodili po stari Ljubljani in opazovali nove grafite. Na enemu je pisalo: vse klince v otroške komune! Nuna Luna je vprašala: povejte mi, prej ste omenili nekakšne posebne skupnosti za otroke, ali je to v nekem smislu kot vrtec? Fluksuz: nekako tako, vendar malo bolj radikalno. Živeli bodo v skupnostih na način, da ne bodo vedeli, kdo je njihov starš. To pa zato, ker bodo potem mislili, da je lahko kdor koli nj
FLUKSUZ 1, DEL

FLUKSUZ 1, DEL

Radio Študent, 16. april 2015 ― Društvo cinikov predstavlja radijski strip Fluksuz oziroma družinski zakonik: 1. del Ta kratka zgodba oziroma strip je namenjen profesorju in alkohologu Ramovšu, ki je napisal dve teoretski knjigi na temo alkohola in družine. Skratka, strokovnjak za heteroseksualno družino. Seveda pri nadaljevanju ne gre za teoretsko 'zgodbo', ampak za fikcijo. Njena intenca ni niti zagovor niti kritika družine in alkoholizma. Gre zgolj za deskriptivno opisovanje. Prolog: sprejem družinskega zakonika leta 2020. Na oblasti je bila Avantgardna Pravda. Začne eden od protagonistov zakona, imenovan Kliker. Govori Fluksuzu: Sedeli smo na sončnem predelu 'Igerr castla' leta 2020 z Heydrichom in Göringom. Hitler in Himmler sta bila na drugi strani terase. Pili smo šampanjec. Ti – Fluksuz - si odšel pijan do Hitlerja in ga pripeljal do naše mize. Takoj si ga začel provocirati. Vprašal si ga, gledajoč aristokratke od velikih industrialcev v vzhodni Sloveniji in dejal. Fluksuz: 'Ali tudi za nedegenerirane aristokratke velja prepoved kontracepcije? (kontradiktorno vprašanje: za degenerirane – fizično zdrave, vendar mentalno neuravnovešene – ki jih pač zaradi statusa niso mogli sterilizirati ali vključiti v program T4, je veljalo obratno: za njih je kontracepcija zapovedana! (enako seveda velja za moški spol pri tem vprašanju, da ne bo pomot)). Heydrich in Göring sta se smejala, Hitler pa je namrščeno molčal. Odgovoril je Göring: Formalno da, vendar se v tako visokih krogih to ne zahteva! Kliker: Hitler seveda do mize ni prišel zaradi tega, čeprav si ga ti pripeljal, Fluksuz. Vprašala sva, če se zaradi 'državne varnosti družinskih podatkov' odstraniva od mize, vendar je Heydrich dejal, da ne. Takrat sem prvič slišal teorije o 'dvofaznem preboju na družinski fronti'. Heydrich je o dvofaznem preboju družinske zakonodaje govoril takole: 'Prva faza je 'Frontier', kar pomeni 'preboj linije' v heteroseksualnost in strateško osvojitev prostora brez homoseksualnosti. Ta faza je nedol
Pivska oda

Pivska oda

Radio Študent, 16. april 2015 ― Z megakorporacijo po imenu Heineken ne kaže zgubljati besed. Z njo se lahko zgolj jedko šalimo. Česar koli, kogar koli se namreč dotakne Heineken, tam ječmen in hmelj več ne rasteta. Kakovost na novo kupljenega piva Laško se bo v nekaj mesecih še poslabšala, pa že zdaj ni bila kdo ve kako visoka. Pivo se bo iz podpovprečnega pilsnerja spremenilo v vodeno konstanto. Heineken se je za svojo stoletnico hvalil s sloganom, ki sta se mu na vsa usta režala vsak pošten ljubitelj, vsaka poštena ljubiteljica piva: “Že sto let identičen okus!” Pivo je seveda živa tvarina, prav podobno kot vino, in ne more in ne sme imeti ves čas identičnega okusa, sicer je z njim nekaj narobe. Toda ker je Heineken simbol za svetle neoliberalne dosežke, po katerih gre marsikaj skoz - če le kapitalski ata rečejo tako - in vse postaja in ostaja ceneno in plehko že nekaj desetletij oziroma vztraja v teh večnih devetdesetih, mu kajpak ne gre ugovarjati. Navsezadnje je njegov brat Amstel uspešno uničil celo eno najboljših čeških piv Krušovice. Ne vem, kako se počutijo delavci, ki varijo takšne reči, toda delavci imajo tačas najbrž precej hujših problemov ... A po novem jim lastnik niti dobrega piva več ne privošči. Slavna češka šola se je v stoletju in pol sesula v prah. Samo še starejši od 45 let se spomnimo točenega laškega Goldinga, Unionovega ležaka z zeleno etiketo in poslednjih let spodobne kakovosti. Za svojo 190-letnico si je Laško omislilo repliko prve pločevinke na jugoslovanskem trgu, takšno oranžne barve, ko da bi šlo za sodavico ali vsaj za radler, ne pa za resno pivo. Seveda danes niti nihče med starejšimi ne prepozna te in takšne pločevinke, kajti piva tedaj, v zlatih letih Goldinga ni nihče pil tako - pilo se je bodisi iz flaše ali pa točeno. A je satirik vendarle pomirjen: Kakovost piva se bo zdaj zgledno ujela s kakovostjo televizijskih programov. Naslednja stopnja je vredna najboljših domislic iz zgodovine sovjetske znanstvene fantastike - pivo in televizija se bosta zli

PODELITEV BRALNIH ZNAČK

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 16. april 2015 ― Na četrtkovo sončno popoldne smo bili deležni imenitnega dogodka. Mladi bralci, starši, stari starši in vsi, ki smo male škratke spodbujali pri njihovih prvih korakih v svet branja, smo bili povabljeni na zaključek in podelitev priznanj Škratove bralne značke ter skupnega projekta Vrtca Polzela in Medobčinske splošne knjižnice Žalec, enota Polzela, »Tudi mali Savinjčani berejo«. Mali Savinjčani so na Polzeli pridno brali. Kar 120 jih je bilo. Priznanja jim je podelil Jože Kužnik, župan Občine Polzela. Z izvirno predstavo Mojca Pokrajculja so navdušile polzelske učiteljice, za prijetno vzdušje pa je ...
KOMU IN NA KAKŠEN NAČIN SE ZAGOTAVLJA PITNA VODA?

KOMU IN NA KAKŠEN NAČIN SE ZAGOTAVLJA PITNA VODA?

Radio Študent, 16. april 2015 ― Štiri poslanske skupine, in sicer strank Zavezništva Alenke Bratušek, Socialnih demokratov, Desusa in Združene levice, so napovedale vložitev predloga za zapis pravice do pitne vode v ustavo. S tem skušajo preprečiti oziroma otežiti poskuse privatizacije te naravne dobrine in zagotoviti dostop do nje vsem državljanom. Za začetek prisluhnimo Alenki Bratušek, ki je na današnji tiskovni konferenci predstavila predlagano spremembo: Izjava Stopimo korak nazaj in poglejmo, kako je to področje urejeno danes. Stevo Ščavničar, državni svetnik, ki je že pred poldrugim letom predlagal zapis pravice do pitne vode v ustavo, pojasni, kakšne spremembe so na tapeti in kako je dostop do pitne vode urejen danes: Izjava A pravica do pitne vode, ki jo je dolžna zagotoviti občina, se ne navezuje na posameznika, temveč na nepremičnino. Pojasni Jakob Ahačič, član skupine študentov, ki se v okviru okoljske pravne klinike na Pravni fakulteti ukvarja z odgovornostjo držav glede zagotavljanja pitne vode: Izjava To je najbolj prišlo do izraza na primeru nelegalnih romskih naselij. Nadaljuje Ahačič: Izjava Predlog spremembe ustave uporablja drugačen koncept, saj veleva dostop do pitne vode za vsakogar. Kljub morebitni spremembi pa bo izvajanje te pravice še vedno določal zakon. Kot je bilo že omenjeno, se občine trenutno lahko same odločajo, na kakšen način bodo zagotavljale dostop do pitne vode. V Sloveniji imamo več deset občin, ki to zagotavljajo preko koncesije. Zaradi evropskih pravil proti diskriminaciji tujih podjetij koncesije vzbujajo skrb, da občinski organi, zlasti v majhnih občinah ne bodo kos pravnim službam multinacionalk, ki se potegujejo za koncesije. Te bi zato kaj lahko pomenile slabo novico za porabnike - takšne primere poznamo tudi iz tujine. Ni jasno, ali bi bile koncesije po predlagani spremembi ustave še vedno dovoljene. Sprememba bi sicer velevala, da se distribucija pitne vode opravlja preko neprofitne javne službe, a je v odgovoru na novinarsk

Vabilo k pisanju za poletno številko na temo: VOJNA IN MIR

Razpotja, 16. april 2015 ― Vojna je ena najzvestejših spremljevalk človeštva. Zakaj še vedno vztrajamo v vojnah? Kljub temu, da nihče ne more zanikati okrutnosti vojn, prav v tem trenutku na različnih delih sveta poteka na desetine oboroženih spopadov, v katerih umirajo tako vojaki kot civilisti. Si lahko sploh predstavljamo civilizacijo brez vojn? Ali je človeški družbi inherentna, kot ugotavlja Platonov Sokrat v Državi? Ob 100. obletnici začetka soške fronte in 70. obletnici konca druge svetovne vojne želimo v Razpotjih pretresti vprašanje vojne in miru. Prva svetovna vojna je zahtevala na milijone življenj in zaznamovala celotne generacije vpoklicanih, ki so se borili v jarkih na frontnih linijah.

Vabilo k pisanju za poletno številko na temo: VOJNA IN MIR

Razpotja, 16. april 2015 ― Vojna je ena najzvestejših spremljevalk človeštva. Zakaj še vedno vztrajamo v vojnah? Kljub temu, da nihče ne more zanikati okrutnosti vojn, prav v tem trenutku na različnih delih sveta poteka na desetine oboroženih spopadov, v katerih umirajo tako vojaki kot civilisti. Si lahko sploh predstavljamo civilizacijo brez vojn? Ali je človeški družbi inherentna, kot ugotavlja Platonov Sokrat v Državi? Ob 100. obletnici začetka soške fronte in 70. obletnici konca druge svetovne vojne želimo v Razpotjih pretresti vprašanje vojne in miru. Prva svetovna vojna je zahtevala na milijone življenj in zaznamovala celotne generacije vpoklicanih, ki so se borili v jarkih na frontnih linijah.
Naježeno - Kurja polt dviguje dlake (in družino)

Naježeno - Kurja polt dviguje dlake (in družino)

Radio Študent, 16. april 2015 ― Črn usnjen plašč, rokavice, golo žensko telo, senca noža in krik. In potem svetleče rdeča kri in še malo krvi in kri po steni, po ploščicah in kri nasploh in povsod. Med rumeno, divje modro, ki zeva iz očesnih odprtin, in globoko vijolično med baročnimi zavesami dnevne sobe. Nekako tako en in vsi prizori dobrih starih italijanskih špageti grozljivk iz 60-ih in 70-ih, ki bodo od danes pa do nedelje, 19. aprila, špricale po platnih in dvigovale gledalcem dlake v Slovenski kinoteki in Kinodvoru, v okviru spomladanske edicije festivala horror filma - kultov, klasik in žanrskih odpadnikov, Kurja polt, s fokusom na očeta giallo (džalo) žanra, Maria Bava. Več o festivalu nam je povedala Maša Peče, vodja festivala: * Izjava se nahaja v posnetku O veličini in protislovnosti imena Mario Bava, Maša Peče: * Izjava se nahaja v posnetku Italijanski horror velja za arhetipski referenčni okvir danes komercialno uspešnega ameriškega, predvsem slasher žanra. Kako v tem referenčnem okviru razumemo Bavov giallo (džalo): * Izjava se nahaja v posnetku Zakaj Bava še danes ježi poglede in dlake gledalcev: * Izjava se nahaja v posnetku     Skozi drugačno perspektivo pa bo na človekov vsakdan pogledala razstava z naslovom Drugi družinski razlogi, ki se danes ob 19. večerni otvarja v Galeriji P74. Kustos Paolo Toffolutti, ki je razstavo z istim naslovom, a glede na drugačen kulturni kontekst pripravil že v Pordenonu v Italiji, bo preko del Lorenza Cianchija, Daniele Perega, Jake Vatovca in drugih pred gledalca v pomislek postavil koncept družine. Sveta trojica družine, ki nam jo uriva zahodna misel in uokvirja v neoliberalno-kapitalistični kontekst, namreč ni edini način bivanja, domovanja in ljubezni v človeški skupnosti. Aktualni problemski konteksti Cerkve, homoseksualnih parov in problem posvojitve so tisti, ki pojmu družine gotovo razširjajo slovarski pomen, katerega možnosti si do 5. maja lahko ogledate v Ljubljani.  

V Parizu razstava, posvečena Edith Piaf

Misli, 16. april 2015 ― Pariz, 16. aprila (STA) – V Francoski narodni knjižnici v Parizu so na ogled postavili razstavo, posvečeno šansonjerki Edith Piaf (1915-1963). V letu, ko mineva 100 let od njene smrti, je po pisanju francoske tiskovne agencija AFP spomin nanjo še vedno zelo živ, Piafova pa ostaja ena od večnih ikon Francije. Pričujoča razstava vključuje izseke […]

Upravljanje Vodnikove domačije bo z majem prevzel inštitut Divja misel

Misli, 16. april 2015 ― Ljubljana, 16. aprila (STA) – Upravljanje Vodnikove domačije bo z majem prevzel Inštitut za neprofitno komunikacijo Divja misel. Kot je za STA povedala vodja inštituta Tina Popovič, bo rdeča nit njihovega programa knjiga. V to zgodbo vstopajo skupaj s partnerji, s katerimi bodo pripravili različne vsebine, ena prednostnih nalog bo tudi skrb za Vodnikovo dediščino. […]

Primeri smeha v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana

Misli, 16. april 2015 ― Ljubljana, 16. aprila (STA) – V Mestni galeriji Ljubljana bodo ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Primeri smeha v umetnosti. Na njej se bodo predstavili umetniki različnih generacij z raznoliko osebno likovno poetiko, ki v svojih delih razvijajo bolj ali manj odkrite ali prikrite ideje, načine in ravni smeha. Razstava bo na ogled do […]
Man Made Hell

Man Made Hell

Radio Študent, 16. april 2015 ― S U B W A Y 9 5 3 / 1 2 4 8   torek, 7/4.2015. ob 23-ih Nov EP portlandskih Dödläge ter frišna zadeva kolumbijskih Crisiss kot tudi novi album anarcho blackenedcrusterjev Iskra iz Kanade. Spomnili se bomo na japonsko-škotsko navezo Broken Brains. Obeta se nekaj hc koncertov predvsem z bandi iz Nemčije kot sta Hirnsäule in Blendof ter Italije z Border Bastard ter Hobos, ki so razdelili ploščo z rojaki Spavaldery. Na Reki bodo igrali Amor Fizz iz Argentine. Proti koncu oddaje stari band iz Bolgarije Kokosha glava, na koncu pa tudi Doom. DÖDLÄGE - Stench of Death – Man Made Hell – Haunted – No Sacered Ground CRISISS – Callejones sangre y muerte – Esparce el terror – Crisis y muerte ISKRA – Predator Drone MQ-1 – Aegis of the Victor BROKEN BRAINS – 1 – 2 BORDER BASTARD – Mainline – Lions Share HOBOS – Salto nel vuoto – Muori Sbirro SPAVALDERY – Euroman – Melbourne Demons BLENDOF – Dead Borders HIRNSÄULE – Support Song – No Dogs, No Dogma! AMOR FIZZ – Somos lo que no KOKOSHA GLAVA - Anarchy DOOM – Nazi Die Od koncertov: (četrtek) 9.4. Rijeka, Podrum: Amor Fizz, Hirnsäule; (petek) 10.4. Ljubljana, Orto bar: Backstage, Pink Panker, X-zone; (petek) 10.4. Ljubljana, Menza: Border Bastard, Hobos; (sobota) 11.4. Ljubljana, Gromka: Hirnsäule, Growing Rats; (sobota) 11.4. Il. Bistrica, MKNŽ: Dickles Tracy, Bolesno grinje; (sobota) 11.4. Krško, MC: Happy Ol'McWeasel; (torek) 14.4. Ljubljana, Gromka: Blendof, The Mor(r)ons; ZMP; (torek) 14.4. Čakovec, Prostor: The Truth, Ugly Fucks, Ill Wind; 11. ANARHISTIČNI KNJIŽNI SEJAM (Zagreb 10.-12.4.) http://www.ask-zagreb.org/ !!!Več o koncertih na: http://slovenski-punk-rock-portal.blogspot.com 

ŠiškaFreestyle: BMX in Pimp my bike delavnica

Kino Šiška, 16. april 2015 ― Aktivnosti urbane kulture za mlade Majski ŠiškaFreestyle bo obarvan kolesarsko. Kolesarski kolektiv Pici Bici nam bo pokazal, da se lahko z malo tehničnega znanja in osnovnim orodjem skoraj vsak predelave kolesa loti sam. Udeležence pozivamo, da se pripeljejo s kolesom, … Preberi več →

STRIPOLIS z Bastienom Vivèsom

Kino Šiška, 16. april 2015 ― Maja Stripolis na valovih medmrežja ponovno gosti sliko in glas mednarodno razvpitega striporisca: tokrat bo naš gost Bastien Vivès, eden najbolj slavljenih avtorjev mlajše francoske generacije, ki je pred šestimi leti pri komaj petindvajsetih dobil nagrado za največje odkritje angoulêmskega … Preberi več →

AKTV – TV ŠTUDENT / ŠTUDENTSKO OKO – 16.4.2015

AKTV, 16. april 2015 ― NOVO: V HD tehniki! Osma redna oddaja AKTV (TV Študent / Študentsko oko) v študijskem letu 2014/2015 na programu AKTV. Ob sodelovanju mentorjev so jo vsebinsko pripravili študenti FDV, televizijsko pa oblikovali študenti AGRFT Univerze v Ljubljani. Vabljeni k ogledu! Arhiv dosedanjih oddaj AKTV je dostopen na tem portalu.  
Vstajniška pomlad v Quebecu

Vstajniška pomlad v Quebecu

Radio Študent, 16. april 2015 ― Vstajniška pomlad v Kanadi Kanado ponovno pretresajo družbeni nemiri. Ljudstvo se samoorganizira na vseh ravneh in izvaja različne protestne in stavkovne aktivnosti, da bi ustavilo pogubne načrte vladajočih. Že v začetku marca se je več kot 50.000 študentov, profesorjev in ostalih delavcev na univerzah na direktno-demokratičnih skupščinah odločilo za stavko proti varčevalnim ukrepom. Sledile so množične demonstracije s tudi do 100.000 ljudmi, protesti, blokade cest, zasedbe univerzitetnih prostorov, direktne akcije proti kapitalu in sabotaže. Odgovor države je bil pričakovan: policijsko nasilje, solzivec, gumijasti naboji in splošna represija. Spomnimo: revolucionarno gibanje v Kanadi, ki so ga vodili progresivni študenti, je leta 2012 že zanetilo ljudsko vstajo velikih razsežnosti in takrat doseglo pomembne zmage. Večina vidi v aktualni zgodbi nadaljevanje vstaje iz leta 2012. Če so bile takrat fokus protestov zahteve študentov, je tokratna mobilizacija precej splošnejša in kot taka predstavlja logičen naslednji korak. Jasno je namreč, da v okvirih kapitalistične družbene ureditve interesi 99 % ljudi ne morejo biti uresničeni. Mobilizacija, ki vključuje ljudi iz različnih družbenih skupin in gradi ljudsko protimoč, je tokrat usmerjena proti varčevalnim ukrepom in drugim protisocialnim ukrepom, ki jih v interesu kapitala pripravlja in uvaja vlada. Mobilizacija ima močen antikapitalistični značaj, saj v skupno fronto povezuje različne družbene skupine in partikularne zgodbe postavlja v sistemski okvir. Enega izmed vrhuncev aktualne mobilizacije lahko pričakujemo 1. maja, ko gibanje pripravlja množično socialno stavko. Ena izmed novih avtonomnih in samoorganiziranih platform gibanja je Pomladni komite 2015, ki gradi skupno socialno fronto proti kapitalizmu. Organizirani so horizontalno, brez voditeljev in v nasprotju z vsemi političnimi strankami in drugimi institucijami obstoječega sistema. Njihov cilj je radikalna družbena transformacija v smeri sv
Skozi SINTEZO

Skozi SINTEZO

Odzven, 16. april 2015 ― Zaključni koncert cikla ZVO.ČI.TI SO.UND.ING DUO  je lepo (dobesedno) skozi sintezo povzel in potrdil ambicijo zastavljenega...
054: Tepež s kolerabo

054: Tepež s kolerabo

Glave (Apparatus), 16. april 2015 ― Pižama in Anže sedita v Apparats World Headquarters in se pogovarjata o prvem delu pete sezone neke nadaljevanke o zmajih. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si je zdaj tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. – Zapiski: Watchersonthewall.com Inside numbr 9 The Jinx   – Sponzor je […]

Lokalni problemi so skupni: ustanovljena nacionalna mreža NVO za lokalne kulturne politike

Asociacija, 16. april 2015 ― V sklopu izvajanja projekta Umeščanje NVO v kulturi in enote projekta Demokratizirajmo lokalne kulturne politike je Društvo Asociacija med 10. in 11. aprilom v Novem mestu pripravilo dvodnevni nacionalni posvet NVO v kulturi. Posvet je zaključek etape projekta, v kateri so predstavniki Asociacije obiskali vse mestne lokalne skupnosti, se seznanili s splošnim stanjem NVO v [...]

Matej Čepin: Sove niso, kar se zde

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 16. april 2015 ― SOVE NISO, KAR SE ZDE / THE OWLS ARE NOT WHAT THEY SEEM Vljudno vas vabimo na odprtje razstave slikarja Mateja Čepina iz Celja v četrtek, 23. aprila 2015, ob 18. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju. Matej Čepin (1977, Celje) se je doslej predstavil že na nekaj odmevnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in […]

Jurij Paljk za STA: Borjač je življenje!

Misli, 16. april 2015 ― Ljubljana, 16. aprila (STA) – Letošnji dobitnik literarne nagrade vstajenje, namenjene zamejskim in zdomskim ustvarjalcem, je Jurij Paljk, za knjigo kolumen Kaj sploh počnem tukaj. Morda njegova pisava sprva deluje kaotično, njega pa spominja na borjače, dvorišča, na katerih vlada navidezen nered, “a so odraz naše duše, našega življenja, dela, hotenja in izročila”. Jurij Paljk […]

April je mesec mumindogodkov, tudi v Kinodvoru!

Kinodvor, 16. april 2015 ― Mumini prihajajo v kino in 23. aprila bodo zasedli celo mesto! V sodelovanju s številnimi partnerji se bo odvila vrsta mumindogodkov. Če boste na njih zbirali žige, vas čaka še muminčinka in Mumin knjiga! Tudi Potujoči Kinobalon na Dnevih knjige (20. - 24. 4., pred Mestno hišo) bo spremljal muminkotiček. Vabljeni!

April v znamenju Muminov

Kinodvor, 16. april 2015 ― Mumini prihajajo v kino in 23. aprila bodo zasedli celo mesto! V sodelovanju s številnimi partnerji se bo odvila vrsta mumindogodkov. Če boste na njih zbirali žige, vas čaka še muminčinka in Mumin knjiga! Tudi Potujoči Kinobalon na Dnevih knjige (20. - 24. 4., pred Mestno hišo) bo spremljal muminkotiček. V Kinodvoru pa smo v času predvajanja filma Mumin na Azurni obali pripravili tudi filmsko-knjižni dvojček, na voljo samo v naši Knjigarnici: 4 muminstripi Tove Jansson  + film  Mumin na Azurni obali = 30 €. Stripi so izšli pri založbi Sanje: Mumin se zaljubi, Mumin in morje, Mumin na Azurni obali, Mumin in zlati rep.
Cerknica 1975/76 – 1.b razred

Cerknica 1975/76 – 1.b razred

Stare slike (Cerknica), 16. april 2015 ― Otroci letnika ’68 iz Cerknice in okolice so končali prvi razred. Bolj prav je, polovica cerkniške generacije, saj smo imeli še 1. a razred. Vmes se je našel tudi kakšen, ki je bil letnik ’69. Kar nekaj nas je bilo takšnih. Fotograf Jože Žnidaršič–Bajček nas je postavil na dvorišče pred vhodom OŠ Cerknica. Takrat še […]
Reminiscence neke preteklosti

Reminiscence neke preteklosti

Pogledi, 16. april 2015 ― Pred kratkim se je na hrvaški televiziji odvrtel zadnji del nadaljevanke Crno-bijeli svijet (Črno-beli svet), družinske sage, ki ji glasbeni novi val, hkrati pa tudi vse pritikline tistega časa, o katerih v nadaljevanki teče beseda, rabijo kot kulisa, scenografija, pred katero ali pa na kateri se odvija življenje slehernika v točno določenem političnem sistemu in v točno določenem času. V začetku osemdesetih. 
Slovenija od Tokia do San Francisca

Slovenija od Tokia do San Francisca

Pogledi, 16. april 2015 ― Ko se eno glasbeno obdobje konča in drugo šele začne, je dobro, da ju ločuje poglavje, ne zgolj posamični, iz konteksta izrezljani in spontano sprotni dogodki. Poglavje je vsekakor vsebinsko zaključen del, kar pomeni, da se obdobja ne dogajajo nepričakovano, nenadoma, stihijsko. Nikoli sicer niso vnaprej predvidena ali določena, toda ko poglavje dobi uradno in vsesplošno veljavo, se včasih razbohoteno izkaže kot nekaj, kar v danem trenutku zaobjame veliko in globoko (v našem primeru) ustvarjalno območje. 

Kaj bosta povedala mali modri in mali rumeni

Večer, 16. april 2015 ― Zgodba o najboljših prijateljih. S prijateljskim objemom postaneta enaka – zelena. Ali je zeleno še zmeraj modro in rumeno? So pravi prijatelji zmeraj enaki? Iz česa smo sestavljeni – iz modrega, rumenega ali iz zelenega? S temi besedami so mariborski lutkarji napovedali še zadnjo premiero v tem letu, ki jo je po motivih slikanice Lea Lionnija Mali modri in mali rumeni (Little Blue and Little ...

Dnevi knjige v Ljubljani med magistratom in Tromostovjem

Večer, 16. april 2015 ― Slovenski dnevi knjige se v jubilejni, 20. izdaji selijo s Kongresnega trga na novo lokacijo pred Mestno hišo, sejem s stojnicami 25 založb pa bo na Stritarjevi ulici. Poglobljen in prerojen bo tudi program dnevov, ki bo pod geslom (Iz)berimo! izveden od 20. do 24. aprila. Na sporedu bodo številni pogovori, branja in delavnice. Programski odbor dnevov knjige je ohranil dogodke, kot so literarni ...

Lom glasu je prelom

Večer, 16. april 2015 ― "Stkana sem iz zelo čudnih niti v življenju. Rodila sem se očetu, ki je rjovel, a bil zelo nežen, ko je bil trezen, in mami, ki je bila v času svoje mladosti v Rogatcu prava pionirka. Če sama zase slišim, da sem posebna in inovativna, pač takšna, da me ljudje sovražijo ali sprejmejo, je bila to moja mati že zdavnaj," je predsinoči v Mestni knjigarni v Mariboru na predstavitvi knjige Lom svobode o ...

Šerbedžija (jugovzhodni) evropski igralec leta

Večer, 16. april 2015 ― Hrvaškemu filmskemu in gledališkemu igralcu svetovnega slovesa Radetu Šerbedžiji so na odprtju 5. festivala jugovzhodno evropskega filma SEE v Parizu izročili častno nagrado za najboljšega igralca v regiji leta 2015. Na sporedu festivala, ki traja do četrtka, so tudi slovenski filmi, med njimi celovečerec Inferno Vinka Möderndorferja. Na nedeljskem odprtju festivala, ki se bo v četrtek sklenil s ...

Za muze živimo, za muze se trudimo

Večer, 16. april 2015 ― Konservatorij za glasbo in balet Maribor praznuje sedem desetletij. Slavnostna prireditev ob jubileju bo jutri, v četrtek, 16. aprila, ob 19. uri v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Slavnostni govornik na prireditvi z naslovom Musis vivimus, musis laboramus bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Na prireditvi, ki jo je režiral Matjaž Latin, bodo nastopili pihalni ...
še novic