Borštnikovo srečanje,
26. oktober 2015
―
Poročilo strokovne žirije Strokovna žirija 50. Festivala Borštnikovo srečanje si je v tekmovalnem programu ogledala deset uprizoritev. Samo ena od teh predstav je nastala v koprodukciji z nevladno organizacijo, vse ostale so bile predstavnice slovenskih institucionalnih gledališč, pri čemer je v očitnem odmerku prednjačila udeležba SNG Drama Ljubljana. Groba opredelitev kaže, da se vsebina uvrščenih predstav nagiba v dve smeri: v angažirano gledališče, ki reflektira, nagovarja in skozi različne režijske principe izpostavlja dano družbeno situacijo ali preizprašuje problematičnost spomina na vojno izkustvo; na drugi strani pa smo priča močni tendenci reinterpretiranja, ki se kaže v obliki dramatizacij oziroma adaptacij že uveljavljenih literarnih del. Uprizoritve Grad, Hedda Gabler in Gospa Bovary so črpale navdih iz klasičnih del, pri tem pa učinkovito in skozi samosvoje uprizoritvene metode izrisale univerzalnost izbranih vsebin, katerih aktualnost seže vse do današnjega dne. Potem imamo tu Evropo, monolog za mater Korajžo in njene otroke, Hlapce in Georgea Kaplana, ki so izpostavile refleksijo o sodobnem politično-kulturnem položaju ter prek raznolikih režijskih zasnov in brez zadržkov nagovarjale živo sedanjost, tukaj in zdaj. Trst, mesto v vojni, Iliada, Jugoslavija, moja dežela in Čarobna gora so se dotaknile fenomena vojn, zgodovinskih prelomnic ter intimne in nacionalne identitete, motive pa so zajemale neposredno in z dokumentaristično noto, spet druge skozi metaforo ali mit. Zastopanost žanrov je bila v širokem razponu, pri čemer je bilo najmanj prostora namenjeno komediji, predstave so se zlasti oprijemale vsebinsko resnih in mrakobnih pripovedi. Če odštejemo dramatizacije, je tekmovalni program ponudil le eno domačo izvirno dramsko pisavo (Gospa Bovary), kar gotovo lahko razumemo kot svojevrstni alarm. Kljub temu, da sta tokratni selektorski izbor kot tudi celotna sezona sama po sebi posvetila veliko pozornost angažiranim temam, je v postavitvah in reži