Airbeletrina, 23. november 2015 ― Dan se je začel slabo. Ker sem imel ob dveh absolutno zadnji rok za oddajo tega trapastega, nekoristnega članka (o družbenih vidikih kamnoseštva, bogpomagaj), sem ob deset čez dve še enkrat preletel to sranje, vtaknil not še Bourdieuja (lol) in poslal točno ob petnajst čez. To je, če mene vprašate, čisto spodobno. Saj urednica ne gre ob dveh domov, kajne? Četudi je iz Maribora. Mariborske založbe, đizs, naj jih preselijo v Ljubljano ali pa ukinejo. Sem absolutni oboževalec centralizacije. Država = prestolnica, drugo je dobro le za babe v menopavzi, ki bi rade zjutraj bose hodile po rosi. Ko sem nato v torbo končno zmetal nekaj gat (ne vem, če v Brežicah sploh še imam kakšne gate, ki niso potiskane z vesoljci), sem bil že tako pozen, da sem moral poklicati taksi. Ker je moj doktorat očitno vreden toliko, da zdaj služim ušivih 50 bruto na članek, se moram zatekati k najcenejšemu ljubljanskem taksiju.