Biblioblog, 1. februar 2016 ― Med knjižničarji je zaokrožil članek Darje Kocbek Internet ne more nadomestiti knjižnic (Mladina, 28. 1. 2016)Domnevam, da je bil večini knjižničarjev naslov tako všeč, da so ga širili naprej, češ "Končno tudi v časopisih priznavajo, kako pomembni smo knjižničarji!"Nisem pa zasledil nobenega vsebinskega komentarja s strani knjižničarjev. Članek se mi namreč zdi popolnoma brez smisla, poln puhlic ter napačnih dejstev.Članek je prevod gostujočega mnenja Manfreda Schneiderja, profesorja nemške literature na Univerzi v Bochumu v nekem švicarskem dnevniku. Google Translate mi pove, da je naslov, ki je tako všečen slovenskim knjižničarjem, pravzaprav narobe preveden. Glasiti bi se moral: "Proti internetni nepismenosti". To pa je problem, ki se ga moramo slovenski knjižničarji lotiti tudi pri nas samih in nato tudi v družbi. Zadnji stavek ne omenja knjižnic ampak pismenost: "Proti kibernetskemu analfabetizmu se je treba odločno boriti." Vsak knjižničar, ki je delil članek naprej, bi se moral najprej pri sebi zamisliti, kaj je naredil za zmanjšanje internetne nepismenosti?Tri povezave v članku vodijo na članke istega avtorja. Kaj že znanstveniki menijo o samocitatih? Citat, ki pa žal ni opremljen s povezavo, pa sem našel v odličnem članku iz leta 2013, ki govori o nujni preobrazbi knjižničarstva v informacijski dobi. G. Schneider ga je očitno narobe razumel. Slovenski knjižničarji imamo podobno polna usta sprememb, a do dejanskih sprememb v slovenskem knjižničarstvu žal nikoli ne pridemo.Mene je najbolj zmotilo, da avtor sploh ne ve, kako deluje Wikipedija. Govori o tem, da se bomo skesano "vračali k materialnim nosilcem podatkov in oprijemljivim informacijskim sistemom, ki so še vedno osnova vsega znanja", za kar pa ne poda niti enega konkretnega dokaza ali vira. Poudarja, da "neštete povezave v spletni enciklopediji Wikipedija čez čas ne delujejo več." Tisti, ki jo uporabljamo, vemo, da Wikipedija ni Internetni arhiv! Kaj pa knjižničarji delamo glede tega? Je Spletni arhi

Večer, 1. februar 2016 ― Narodno galerijo je v minulih štirih dneh po otvoritvi, ko je bil vstop brezplačen, obiskalo 25.000 obiskovalcev. Sredino otvoritev pa še 2000. V galeriji so bili s tako množičnim obiskom po otvoritvi več kot zadovoljni, saj je njihovo zbirko v štirih dneh prostega vstopa obiskalo enkrat več ljudi kot lani v treh mesecih plačljive razstave. Lanska najuspešnejša razstava Slikati v Normandiji, na kateri so na ogled postavili dela francoskih impresionistov, je namreč med 15. januarjem in 3. majem privabila "le" 12.000 obiskovalcev. Je razlog brezplačen vstop? Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki meni, da je obiskovalce bolj kot brezplačen obisk pritegnila razširjena stalna zbirka, ki zdaj obsega skoraj 600 umetnin. "Obiskovalcem je bila stalna zbirka zelo všeč. Veliko jih je obljubilo, da se bodo vračali in si jo še enkrat ogledali, saj je bila v teh dneh ogromna gneča. Poudarjali so, da si jo je potrebno ogledati v miru in d ...

SLG Celje, 1. februar 2016 ― Med zimskimi počitnicami vas vabimo h ogledu otroške klasike Maček Muri, ki se bo odvijala v četrtek, 24. februarja, ob 17.00 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Gre za gledališko uspešnico z več kot 100 ponovitvami. Veselimo se vašega obiska.   Kajetan Kovič (1931) je eden najboljših sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev. V otroški literaturi je ustvaril večne junake, ki razveseljujejo generacijo za generacijo otrok in tudi odraslih. Njegovo kultno mačjo pravljico Maček Muri (1975) je za celjski oder priredila Romana Ercegovič. Le kdo ne pozna črnega simpatičnega mačkona Murija, ki se v svojem mačjem življenju spopada tudi z resnimi težavami, kot je zaljubljenost. Muri je prav po mačje zatrapan v najlepšo izmed vseh muc, Muco Maco. Kako osvojiti srce "prave mačje Parižanke", predstavlja za Murija prav posebno trd oreh. Zgodba o ljubezenskih pripetljajih med Murijem in Maco se prepleta z zgodbo o mačjem roparju Čombi, ki s svojimi vragolijami ne da spati policajema Muclju in Maclju. In ne samo to – Veliki Čombe prijateljuje z Muco Maco in dela Mačka Murija prav pošteno ljubosumnega. V predstavi bodo v živo odpeti songi Jerka Novaka, ki so danes skorajda že ponarodeli.   V predstavi je uporabljena tudi glasba iz Rossinijeve opere Seviljski brivec Arija Figara in Vesela krava Igorja Leonardija    

SLG Celje, 1. februar 2016 ― Med zimskimi počitnicami vas vabimo k ogledu otroške klasike Maček Muri, ki se bo odvijala v četrtek, 24. februarja, ob 17.00 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Gre za gledališko uspešnico z več kot 100 ponovitvami. Veselimo se vašega obiska.   Kajetan Kovič (1931) je eden najboljših sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev. V otroški literaturi je ustvaril večne junake, ki razveseljujejo generacijo za generacijo otrok in tudi odraslih. Njegovo kultno mačjo pravljico Maček Muri (1975) je za celjski oder priredila Romana Ercegovič. Le kdo ne pozna črnega simpatičnega mačkona Murija, ki se v svojem mačjem življenju spopada tudi z resnimi težavami, kot je zaljubljenost. Muri je prav po mačje zatrapan v najlepšo izmed vseh muc, Muco Maco. Kako osvojiti srce "prave mačje Parižanke", predstavlja za Murija prav posebno trd oreh. Zgodba o ljubezenskih pripetljajih med Murijem in Maco se prepleta z zgodbo o mačjem roparju Čombi, ki s svojimi vragolijami ne da spati policajema Muclju in Maclju. In ne samo to – Veliki Čombe prijateljuje z Muco Maco in dela Mačka Murija prav pošteno ljubosumnega. V predstavi bodo v živo odpeti songi Jerka Novaka, ki so danes skorajda že ponarodeli.   V predstavi je uporabljena tudi glasba iz Rossinijeve opere Seviljski brivec – arija Figara in Vesela krava Igorja Leonardija.    

SLG Celje, 1. februar 2016 ― Spoštovani!   Vabimo Vas na prvo slovensko uprizoritev drame Harolda Pinterja Varovano območje (The Hothouse) v prevodu Tine Mahkota in režiji Janeza Pipana.    Premiera bo v torek, 19. februarja 2016, ob 19.30 na Velikem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje.   Veselimo se vašega obiska.   Harold Pinter Varovano območje (The Hothouse) Drama Prva slovenska uprizoritev   Gledališki kritik Michael Billington, eden najboljših poznavalcev britanske dramatike po drugi svetovni vojni in Pinterjev biograf, ocenjuje, da je Varovano območje eno najboljših dramskih besedil klasika moderne drame, Nobelovega nagrajenca Harolda Pinterja (1930–2008). Pinter je dramo napisal pozimi leta 1958, vendar se je zaradi neuspeha in odklonilnega odnosa kritike do krstne uprizoritve Zabave za rojstni dan leto pred tem odločil, da je ne ponudi javnosti. Dramo je dokončal, rahlo predelal in uprizoril šele leta 1980. Varovano območje je hitro osvojilo evropske in svetovne odre, čemur je sledila tudi televizijska verzija na BBC leta 1982. Varovano območje je ena redkih Pinterjevih političnih dram, s črno satirično-komedijsko govorico se odziva na paranoično atmosfero hladne vojne, ki je bila prav v času nastanka drame v enem svojih najbolj zaostrenih obdobij. Dogajanje avtor umesti v precej skrivnostno ustanovo za psihološke raziskave človekove odzivnosti na različne dražljaje, ki so jo mnoge uprizoritve prikazovale kot psihiatrično kliniko. Skupina znanstvenikov izvaja različne, tudi precej srhljive poskuse na "pacientih", ki so jim odvzeli osebna imena in njihove identitete označili zgolj s serijskimi številkami. Dramsko dejanje sproži smrt enega izmed pacientov; kasneje se izkaže, da je šlo za uboj. Besedilo je pisano kot kriminalka, v kateri izrazito komedijskim situacijam sledijo prizori srhljivega psihološkega in besednega nasilja, hkrati pa ves čas sledi trdni strukturi klasične ibsenovske drame, ki na koncu pripelje do razkritja, da je "hothouse"

Večer, 1. februar 2016 ― Slovenijo bo po odločitvi strokovne žirije v sestavi Živa Ploj Peršuh, Mate Bekavac in Tomaž Lorenz na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki 2016 zastopala violončelistka Zala Vidic. Žirija se je 28. januarja odločala med osmimi finalisti. Kdo so bili mladi glasbeniki, stari do 19 let, kot zahtevajo propozicije tekmovanja? Violončelist Izak Hudnik, harmonikar Vili Korošec, fagotist Luka Mitev, saksofonist Andrej Omejc, violinist Nikola Pajanović, harfistka Bilka Peršič, flavtistka Dorotea Senica in zmagovalna violončelistka Zala Vidic. Igrali so ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ga je vodil dirigent En Shao.Z Variacijami na rokoko temo za violončelo in orkester, 6. in 7. variacija Petra Iljiča Čajkovskega je žirijo torej najbolj navdušila Vidičeva. Tretjega septembra bo nastopila na Roncalliplatzu pred kölnsko katedralo na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki 2016.Zala Vidic bo maja dopolnila 18 let. Prihaja iz Dolenjskih Toplic. Pri šestih letih se je začela ...