Biblio terminologija, 30. november 2016 ―   Družina modelov:FRBR - Functional Requirements for Bibliographic Records. 1998FRAD - Functional Requirements for Authority Data): Funkcionalne zahteve za normativne Podatke. 2009)FRSAD - Functional Requirements for Subject Authority Data): Funkcionalne zahteve za predmetne normativne podatke. 2011 1. Ozadje ali kontekst v razmislek knjižničarjem Tradicija knjižničnih katalogov je dolga, vendar skozi vso zgodovino glede funkcionalnosti brez eksplicitnih konceptualnih modelov ter (pre)pogosto usmerjena v administrativne funkcije nadzora in upravljanja knjižnične zbirke. Vloga kataloga kot orodja za uporabnika je bila zanemarjena. Šele v 19. stoletju pa so znani teoretiki in praktiki knjižničarstva (npr. A. Panizzi, C. A. Cutter), dokončno pa še Pariška načela leta 1961, opredelili knjižnični katalog in njegove osnovne funkcije, ki jih mora zagotavljati uporabniku, tudi s tega vidika. Katalog mora biti praktično in učinkovito orodje, ki uporabniku omogoča, da: najde bibliografske vire v zbirki z iskanjem po atributih posameznih virov ali odnosov med njimi najde posamezni vir, najde skupino virov, identificira posamezni bibliografski vir (ter ugotovi, ali opisana entiteta ustreza tistemu, kar išče, oz. ugotovi razliko med entitetami s podobnimi lastnostmi). izbere bibliografski vir, ki ga potrebuje (torej izbere vir, ki ustreza njegovim potrebam ali izloči vire, ki so neustrezni), pridobi opisano enoto ali dostop do nje (dobi informacijo o tem, ali si je mogoče enoto izposoditi, jo kupiti, dostopati do nje na daljavo ipd.), se giblje po podatkih znotraj samega kataloga in izven njega (s pomočjo logične razporeditve in povezave bibliografski in normativnih podatkov).(Povzeto po: Wikipedija). Poenostavljeno rečeno mu mora katalog pomagati ugotoviti: 1. ali ima knjižnica določeno knjigo, 2. a) katera dela določenega avtorja in b) katere izdaje oz. oblike določenega dela so v knjižnici. Tem tradicionalnim zahtevam (v povsem ana

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. november 2016 ― Ilirska Bistrica – 91 otrok iz Ruske federacije, starih od 8 do 18 let, si je v spremstvu staršev in spremljevalcev ogledalo, kako poteka pouk na osnovni šoli Antona Žnideršiča, skupaj s svojimi vrstniki pa so na srečanju v začetku novembra, oblikovali športni in kulturni program. Foto: OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica »Druženje je dokaz, da smo vsi narodi ena velika družina,« je zbrane v športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča navdušeno pozdravil Matjaž Vuga, častni konzul Ruske federacije, ki je pred dvema mesecema odprl svojo pisarno v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Zadovoljstva ob skupnem srečanju domačih otrok z ruskimi pa ni skrival niti bistriški župan Emil Rojc, ki je poudaril, da je ta dogodek eden od številnih, ki bodo krepili sodelovanje med državama tudi v prihodnje. Otroke sta pozdravila častni konzul Ruske Federacije Matjaž Vuga in Tatjana Rupert. Foto: Tjaša Kaluža Dogodka, ki je nastal pod pokroviteljstvom humanitarne organizacije Blagovest iz Moskve in Občine Ilirska Bistrica, so se udeležili otroci iz socialno ogroženih družin iz ruske prestolnice in mesta Vladimir ter nadarjeni otroci iz moskovskega Kulturnega centra Vadkovskij. Humanitarna organizacija Blagovest, s katero že vrsto let tesno sodeluje častni konzul Matjaž Vuga, namreč otrokom, invalidom in vojnim veteranom iz Ruske federacije omogoča preživljanje počitnic v Sloveniji. Po pozdravnem nagovoru ravnateljice OŠ Antona Žnideršiča Karmen Šepec in prevodu voditeljice dvojezičnega srečanja Tatjane Rupert so se gosti pogreli ob toplem čaju in posladkali z medenjaki, ki so jih posebej za to priložnost spekli učenci kmetijskega krožka z Osnovne šole Rudija Ukoviča Podgrad. V spomin na obisk so otroci prejeli kozarček domačega medu in darilce, ki so ga bistriški učenci izdelali pri pouku. Toplemu sprejemu je sledil ogled učilnic, v katerih so si ruski gostje ogledali, kako poteka šolska ura pri njihovih vrstnikih v Sloveniji. Foto: OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bis