Novice

2018-07-23

A Wilhelm Scream, 17.7.2018, Gala hala | Kolumna

13. brat, 23. julij 2018 ― Punk Rock Holiday je takoreč že tik pred vrati in za vse, ki se dogodka že veselijo, je ta koncert predstavljal hitro potešitev z dvema skupina, ki sta na festivalu že uspešno nabirali simpatije. V naše loge so se po letu 2016, ko so igrali ravno na zgoraj omenjenem festivalu, vrnili A Wilhelm Scream, v družbi Astpai in domačih White Stain. Koncert se je odvil na letnem odru Gale hale in je za torek bil kar dobro obiskan. Začetek koncerta je pripadel ljubljanski zasedbi White Stain, ki je nedavno izdala nov album z naslovom Nation of Fear. Skupina je maloštevilni publiki v pol ure, kolikor jim je bil odmerjeno, predstavila svoj melodični pogled na punk rock. Tisti, ki so ob tej uri že bili prisotni so po videnem uživali, a do pretiranega gibanja jih skupina tokrat ni pripravila. Prepričan sem, da če bodo fantje nadaljevali s pridnim in trdim delom, da se bodo tudi oni pridružili skupinama, ki sta sledili in na Punk Rock Holiday že igrali. Naslednji so oder ogrevali avstrijski Astpai, ki so zagotovo eden izmed bolj aktivnih in delavnih evropskih bendov. Astpai, kot so sami povedali na odru, prihajajo iz delavskega predmestja Dunaja, Wiener Neustatd. Skupina je zelo uigrana in jih je posledično užitek gledati in poslušati. Nastop so začeli s pesmijo Best Years in nam nanizali Heart to Grow, Rotten Bait, Wear and Tear, Careers, Feel Your Pain, 2000 Pills, zagotovo sem kako pesem pozabil, ali izpustil. Ker so nedavno izdali album True Capacity je bilo pričakovati nove pesmi, a kolikor sem zadevo slišal v živo imam občutek, da so fantje malo upočasnili tempo. Baje, ko odrasteš dobiš drugačen pogled na svet, ki mladostniško jezo in nestrpnost do sveta malce ublaži. Ali pa je vse skupaj posledica trenutnega trenda, sami presodite. Seveda so se med nastopom zahvalili glavni skupini večera, da so jih vzeli s sabo na kratko turnejo, kjer so oboji med drugim bili tudi predskupina Descendents in tudi White Stain so dobili pohvalo. Astpai so brez odvečnih besed drveli skozi začr
Kowloon

Kowloon

Vrabec Anarhist, 23. julij 2018 ― Obsedno stanje telesa, pravi Marković. In kdor kaj ve o tem, bo v pesmih prepoznal paniko, anksiozne napade, tesnobe, hitra utripanja srca – kar se vse dogaja na obzorju mračnih vizij, v katerih je treba nekje najti oporo, najti nekoga, ki bo prisluhnil, in to je tu partner. The post Kowloon appeared first on Vrabec Anarhist.
Gašper Malej: Pod tisto celino / Emily Dickinson: Poezija 1 / Christian Bobin: Bela dama

Gašper Malej: Pod tisto celino / Emily Dickinson: Poezija 1 / Christian Bobin: Bela dama

ARS S knjižnega trga, 23. julij 2018 ― V oddaji S knjižnega trga se bomo tokrat posvetili pesniškima knjigama Gašperja Maleja Pod tisto celino in Emily Dickinson Poezija 1 ter romanu Christiana Bobina Bela dama. Recenzije so napisali Petra […] V oddaji S knjižnega trga se bomo tokrat posvetili pesniškima knjigama Gašperja Maleja Pod tisto celino in Emily Dickinson Poezija 1 ter romanu Christiana Bobina Bela dama. Recenzije so napisali Petra Koršič, Diana Pungeršič in Tadeja Krečič.
Neizbežna legitimnost

Neizbežna legitimnost

Odzven, 23. julij 2018 ― Imset na prvencu Persona prinaša refrenske, rifovske, mastne, produkcijsko mo(go)čne rock komade. In to v slovenščini, to je ključna razlika. Zato je plošča Persona, želela ali ne, dedič najnovejše zgodovine domačega rocka

Sinergija glasbe in likovnega izraza

ARS Svet kulture, 23. julij 2018 ― Dvotedenski blejski festival etno glasbe Okarina in mednarodna likovna kolonija Med poletne festivalske prireditve sodi tudi dvotedenski blejski festival etno glasbe Okarina, na katerem se predstavlja že nekaj uveljavljenih imen tovrstne glasbe, med katerimi sta Richard Thompson in Michael League. Kar nekaj nastopajočih v Slovenijo prihaja prvič, čeprav bomo na festivalu pogrešali slovenske glasbenike. Ljubljana Festival pa prireja likovne delavnice, mednarodno likovno kolonijo, tako da si učinke ustvarjalnih energij umetnikov, ki so se porodile v okolju Plečnikovih Križank, že lahko ogledate v tamkajšnji Viteški dvorani.

Urbane džungle

OUTSIDER, 23. julij 2018 ― Moja stara mama je imela poleg ciklam zelo rada sobne rastline. Žal tudi orhideje. Če sem jo vprašal, zakaj jih imamo po hiši toliko, je odgovorila Ker so lepe. Tudi jaz danes nimam boljšega odgovora. Prejšnji mesec sem s kolesom domov pritovoril nekaj lončkov, v njih pa nekaj sobnih rastlin. Že prej sem predčasno podedoval…
Poletni glasbeni festival Logatec vnovič postregel z izvrstno glasbo

Poletni glasbeni festival Logatec vnovič postregel z izvrstno glasbo

Notranjsko primorske novice » Kultura, 23. julij 2018 ― Logatec – Med 27. junijem in 1. julijem je v Logatcu pod okriljem Simfoničnega orkestra Cantabile potekal Poletni glasbeni festival Logatec 2018. Pet večernih koncertov je zaznamovala zborovska, komorna in orkestralna klasična glasba. Koncert solistov Glasbene šole Logatec, Poletni glasbeni festival Logatec 2018, 27. junij–1. julij 2018 Foto: Valter Leban Festival je s koncertom odprl mešani pevski zbor Adoramus. V gornjelogaški cerkvi Rožnovenske matere Božje so zazvenele skladbe, posvečene Mariji, naslov koncerta je bil Večerni ave. Dirigiral je Marjan Grdadolnik, na orglah pa je zbor pri nekaterih skladbah spremljala Metka Buček. Cerkev je bila polna obiskovalcev, ki niso skrivali navdušenja in ganjenosti. Zbor Adoramus je še enkrat dokazal svojo kakovost in muzikalnost, kjer izvajanje glasbe služi predvsem notranji poglobljenosti. Drugi koncertni večer je v cerkvi sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu zaznamoval komorni orkester Nova, 30-članski godalni orkester, ki igra brez dirigenta, vodenje pa prevzema koncertna mojstrica, v Logatcu violinistka Mojca Batič. Pripravili so program skandinavskih skladateljev. Kot solistka in skladateljica se je predstavila violistka Barbara Grohar, ki je svoje skladbe tudi komentirala. Koncert je bil dobro obiskan in poslušalci so izvajalce nagradili z gromkim aplavzom. Mladi virtuozi pa je bil naslov komornega koncerta solistov Glasbene šole Logatec. V cerkvi sv. Nikolaja smo lahko poslušali nagrajence z državnih in mednarodnih tekmovanj. Na koncertni klavir so igrali pianisti Klara Košir, Žiga Menegatti in Nace Kristan. Na harmoniki sta se izkazala Anže Lampe in Blaž Fir.  Ob spremljavi Primoža Malavašiča pa so nastopili še fagotistka Lea Tiara Celarc, trobentača Danijel Štih in Martin Gantar, klarinetist Urban Fir ter sopranistki Elizabeta Čebular in Ivana Jug. Navdušili so prav vsi, koncert pa je bil dobro obiskan in zelo toplo sprejet. Pihalni orkester Logatec je zaigral v Jožefovi dvorani Doma Marije in Mar
O prepovedanih in neprimernih knjigah 1945–1991

O prepovedanih in neprimernih knjigah 1945–1991

ARS Ars humana, 23. julij 2018 ― Cenzure v Jugoslaviji uradno ni bilo, a se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni Minuli ponedeljek smo termin oddaje Ars humana posvetili prepovedanim knjigam na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Tokrat ponavljamo oddajo, ki je nastala ob razstavi STOP! Cenzura, posvečeni cenzuri v nekdanji Jugoslaviji. Te cenzure uradno ni bilo, a se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; in kljub temu, da politične cenzure uradno ni bilo, so obstajale knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane, obstajali so tudi fondi, v katerih je bilo na stotine knjig, ki so bile iz tega ali onega razloga označene kot neprimerne, njihovo posedovanje pa je bilo sankcionirano. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. S Heleno Janežič se pogovarja Tina Kozin.

Po več kot 20 letih se vrača Buffy, izganjalka vampirjev

Misli, 23. julij 2018 ― Enaindvajset let po izidu prve epizode kultne serije Buffy, izganjalka vampirjev je v delu nova različica te fantazijsko-akcijske serije. Kdo bo v naslovni vlogi nadomestil po prepričanju mnogih oboževalcev nezamenljivo Sarah Michelle Gellar, še ni znano. Po pisanju Hollywood Reporterja naj bi bilo gotovo le, da bo Buffy Summers temnopolta igralka.

Nagrada tesla umetniškemu kolektivu BridA in Marcu Barottiju

Misli, 23. julij 2018 ― Dobitniki nagrade tesla, ki jo organizira MoTA - Muzej tranzitornih umetnosti, so kolektiv BridA in Marco Barotti. BridA nagrado prejme za instalacijo Vodoskop, Barotti za instalacijo Labodi. Zmagovalni deli prejmeta 4000 evrov produkcijskih sredstev za realizacijo projektne ideje, ki bo premierno predstavljena na festivalu Artbat v Kazahstanu.

Ana Pepelnik: Tehno

Koridor, 23. julij 2018 ― Peta pesniška zbirka Ane Pepelnik, ki je v preteklem letu izšla pri Literarnem umetniškem društvu Šerpa, predstavlja povratek v avtorsko poetiko, ki je pesnico usidrala v samo jedro sodobne slovenske poezije. Manjši odklon, ki ga predstavlja pesniška zbirka Pod vtisom, kjer avtorica konceptualno kolažira poezijo drugih avtorjev, se s Tehnom zasuka v morda najosebnejše pripovedi […] The post Ana Pepelnik: Tehno appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Ormož: Stoodstoten uspeh in tri zlate maturantke

Štajerski tednik, 23. julij 2018 ― Po tem, ko se je v začetku meseca stoodstotnega uspeha na poklicni maturi razveselila prva generacija maturantov programa predšolske vzgoje Gimnazije Ormož, se s tako izjemnim uspehom drugič v zgodovini lahko pohvalijo tudi dijaki gimnazijskega programa. Prav vsi so namreč uspešno opravili splošno maturo,  tri dijakinje so se celo okitile z nazivom zlati maturant.

Ambient: Hribarjeva dvorana na Ljubljanskem gradu

OUTSIDER, 23. julij 2018 ― V arhitekturnem biroju Ambient so zasnovali prenovo Hribarjeve dvorane na Ljubljanskem gradu, ki je prejemnica letošnje Plečnikove medalje za aktualno realizacijo.   Če se z dvorišča Ljubljanskega gradu ozremo proti jugu, se nam pogled ustavi na stavbi, v kateri je danes Gostilna na gradu, nekoč pa so jo med drugim uporabljali tudi kot orožarno, konjušnico…
Wagnerjev festival v Bayreuthu z novo produkcijo Lohengrina

Wagnerjev festival v Bayreuthu z novo produkcijo Lohengrina

Misli, 23. julij 2018 ― Poletni festival v Bayreuthu, posvečen glasbi nemškega velikana Richarda Wagnerja, bo letos odprla nova produkcija njegove trodejanke Lohengrin, ki je ljubitelji njegovega gledališča na Zelenem griču niso videli od leta 2015. Pripravila sta jo ameriški režiser Yuval Sharon in dirigent Christian Thielemann, naslovno vlogo bo pel Piotr Beczala.
Holokavst in umetnost

Holokavst in umetnost

Airbeletrina, 23. julij 2018 ― Literarni narod, kakršen je francoski in mu je škandal všeč, polemične knjige sprejme s hvaležnostjo. Zlobni jeziki bodo rekli, da tudi z nekakšnim olajšanjem, saj to morda kot malo eliksirja mladosti vpliva na pepel utrujenega feniksa (kozmetična iluzija proti plodni revščini). V letu 2006 je izid romana Jonathana Littella, Sojenice,v katerem sta estetski pripovedovalec in nekaznovan nacist eno, povzročal živahne debate, ki so ob številnih prevodih v tujini dobile tudi mednarodno razsežnost (slovenski prevod V
Na blejski Okarini tudi Richard Thompson in Natacha Atlas

Na blejski Okarini tudi Richard Thompson in Natacha Atlas

Misli, 23. julij 2018 ― Na Bledu se bo danes začel 28. festival etno glasbe Okarina, na katerem se bo do 5. avgusta zvrstilo 15 koncertov skupin in izvajalcev iz Evrope ter iz Afrike, Južne Amerike in Hong Konga. Umetniški vodja Leo Ličof napoveduje "glasbo za vsak okus". Med zvenečimi imeni sta britanski kitarist Richard Thompson in egipčanska glasbenica Natacha Atlas.
Prostor futurizacije – izdelava prototipa

Prostor futurizacije – izdelava prototipa

PIFcamp, 23. julij 2018 ― Prostor futurizacije je projekt Anne Sircova. Ta potopitvena interaktivna instalacije je zamišljena kot ustvarjalni prostor, v katerem bo oseba fizično začutila kakšne vrste podob in asociacij prikliče beseda “futurizacija”. Arhitekturna konstrukcija, ki bo vplivala na človeško telo in čute, bo omogočila fizično občutenje nasprotij vgrajenih v sedanji čas in negotovosti, ki jih nosi prihodnost. V … Continue reading Prostor futurizacije – izdelava prototipa The post Prostor futurizacije – izdelava prototipa appeared first on PIFcamp.
Prostor futurizacije – izdelava prototipa

Prostor futurizacije – izdelava prototipa

PIFcamp, 23. julij 2018 ― Prostor futurizacije je projekt Anne Sircova. Ta potopitvena interaktivna instalacije je zamišljena kot ustvarjalni prostor, v katerem bo oseba fizično začutila kakšne vrste podob in asociacij prikliče beseda “futurizacija”. Arhitekturna konstrukcija, ki bo vplivala na človeško telo in čute, bo omogočila fizično občutenje nasprotij vgrajenih v sedanji čas in negotovosti, ki jih nosi prihodnost. V … Preberi več o Prostor futurizacije – izdelava prototipa The post Prostor futurizacije – izdelava prototipa appeared first on PIFcamp.

2004 – Obnovljen Stari most v Mostarju

Zgodovina na dlani, 23. julij 2018 ― 23. julija leta 2004 so svečano odprli obnovljeni Stari most v Mostarju. Obnovo je finasiral UNESCO, skupaj z Italijo, Hrvaško, Turčijo in Nizozemsko, stala pa je približno 12 milijonov evrov. V obnovljeni most so poskušali vgraditi čim več prvotnega gradiva, zato so najprej dvignili kamnite bloke in druge ostanke z … Preberi The post 2004 – Obnovljen Stari most v Mostarju appeared first on Zgodovina na dlani.

Mali festival psihodrame na Kruščah

SiGledal, 23. julij 2018 ― Studio za raziskavo umetnosti igre letos na Kruščah pripravlja petdnevno poletno psihodramsko srečanje, nekakšen mali festival psihodrame na temo ustvarjalnosti, ki bo potekal od 21. do 25. avgusta 2018. Udeleženci srečanja se bodo posvečali predvsem razmerju (med)osebnih in umetniških procesov. Ob voditeljih delavnic organizatorji pričakujejo tudi goste umetnike iz različnih držav, ki bodo z udeleženci delili svoje izkušnje.

23. julija 1919 je Kraljevina SHS z zakonom potrdila ustanovitev Univerze v Ljubljani

Kamra.si, 23. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. julija 1919 je Kraljevina SHS z zakonom potrdila ustanovitev Univerze v Ljubljani 23. julija je regent Aleksander podpisal teden dni pred tem v beograjskem parlamentu sprejeti »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.« Ljubljanska univerza je bila urejena po zgledu beograjske in je vključevala tudi tehniko. Zanjo so veljali zakoni in uredbe, ki so veljali v Beogradu, vendar so se v praksi pojavile težave. Na ljubljansko univerzo so se vpisali tudi študentje, ki so že prej študirali na avstrijskih univerzah, zato je bilo potrebno izpitna določila nekaterih fakultet prirediti tako, da je bilo tem študentom omogočeno dokončanje študija. Ob ustanovitvi obljubljeni posebni zakon za ljubljansko univerzo ni nikoli izšel. 28. junija 1930 je izšel zakon o univerzah, veljaven za vso državo. Na osnovi zakona je naslednje leto izšla Splošna univerzitetna uredba, v kateri so bile določene pravice in naloge univerzitetnih oblasti, učnega, administrativnega in ostalega osebja ter slušateljev in odredbe o nižjem in višjem disciplinskem sodišču. Določala je tudi število kateder na posameznih fakultetah, njihov naziv in način izbora predavateljev in drugo. Ureditev posameznih fakultet, izvajanje pouka, pravila o izpitih, predpise o promocijah in odredbe za študente so določale posebne fakultetne uredbe. Več https://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/zgodovina_ul/univerza_v_ljubljani_%E2%80%93_ustanovitev_in_razvoj_do_konca_20%20_stoletja/
še novic