ŠUM, predavanja

ŠUM, predavanja

ŠUM, 3. december 2018 ― Torek, 4.12.2018 | 18:00  Voranc Kumar: “Fulguracija: od reprezentacije k produkciji” Reprezentacija kot razmerje reprezentanta in reprezentiranega, notranjosti in zunanjosti, označevalca in označenca, cogita in sveta, igra v zgodovini evropske misli kot zgodovini metafizike ambivalentno vlogo. Pojavlja se obenem kot nevarnost zmote, ki mišljenju stalno preti z odtujitvijo v znaku, kakor tudi kot mesto resnice […]

Lokalna zgodovina

TV Kočevje, 3. december 2018 ― Šeškov dom je eden od simbolov mesta, o njem pa lahko več izveste na razstavi, ki jo na odprtem do prihodnjega poletja gosti Pokrajinski muzej Kočevje.

Utrip domoznanstva: Grifon Kulturno-umetniško društvo Šempeter se predstavi

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 3. december 2018 ― V ponedeljek, 3. decembra 2018, smo na Ta veseli dan kulture v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec na Utrip domoznanstva povabili Grifon Kulturno-umetniško društvo iz Šempetra, ki je letos praznovalo že 60. obletnico delovanja. Društvo so leta 1958 ustanovili posamezniki, ki so se zavedali pomena ohranjanja in prenašanja bogastva narodnega izročila na mlajše generacije. Njegovo ustanovitev lahko povežemo tudi z gradnjo hmeljarskega doma v Šempetru. Že vse od začetka se je izražala potreba po ustanovitvi folklorne sekcije, ki je končno dozorela v letu 1962.  Društvo pa ni samo folklorna skupina, v ...

Pogovorni večer z Adijem Vidmajerjem in sprejem ob njegovem vrhunskem športnem dosežku

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 3. december 2018 ― V ponedeljek, 3. decembra 2018, so v preboldski knjižnici organizatorji Športna zveza Prebold, Občina Prebold in Občinska knjižnica Prebold pripravili sprejem častnega občana Občine Prebold in vrhunskega športnika Adija Vidmajerja. Dogodek je potekal v obliki zanimivega pogovornega večera, ki ga je vodil Peter Kavčič. Za kulturni program je poskrbela kitaristka Tina Brglez. Adi Vidmajer je v Savinjski dolini prepoznaven na vsakem koraku. Pečat, ki ga je vtisnil s svojim delom, zagotovo ne bo zbledel. Je človek mnogobojec, in to ne samo v atletskem smislu, temveč na številnih toriščih življenja. Bloudkov nagrajenec, ...
Po življenju pesnikov

Po življenju pesnikov

ARS Svet kulture, 3. december 2018 ― Na Ta veseli dan kulture, ko bo mogoče spremljati množico prireditev, stopati skozi odprta vrata ustanov, ki želijo približati tudi ozadja in zaodrja Na Ta veseli dan kulture, ko bo mogoče spremljati množico prireditev, stopati skozi odprta vrata ustanov, ki želijo približati tudi ozadja in zaodrja, v Narodni galeriji pa prirejajo zaključno prireditev Evropskega leta kulturne dediščine, se bomo v oddaji Svet kulture posvetili predvsem knjižnim izdajam. Eno izmed del, o vsebini katerega vas bomo seznanili po 16.uri, nosi naslov Življenja pesnikov. Sicer pa tudi o novi, Cankarjevi nagradi,  novi verziji jezikovnega portala Fran ter pomembnih gostih puljskega knjižnega sejma Sanjam knjige.

revija Fotografija 79

Membrana, 3. december 2018 ― »Zares kritičen družbeni dokumentarizem mora v kader zajeti zločin, sojenje, celoten pravni sistem in njegove uradne mite.« (Allan Sekula) The post revija Fotografija 79 appeared first on Membrana.
Predator: Vrnitev (The Predator)

Predator: Vrnitev (The Predator)

Koridor, 3. december 2018 ― V po svoje kultnem filmu Predator  (1987) z Arnoldom Schwarzeneggerjem v glavni vlogi je zunajzemeljsko bitje iz naslova v srednjeameriški džungli sistematično ustrahovalo in pobijalo enoto specialcev. Lik tihega, okrutnega lovca se je utaboril v kolektivni popkulturni podzavesti ter se postavil ob bok Michaelu Myersu, Leatherfacu in Freddyju Kruegerju. Za to so v veliki meri […] The post Predator: Vrnitev (The Predator) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Ptuj: Največji mednarodni preboj Vox Arsane

Štajerski tednik, 3. december 2018 ― Ptujsko vokalno skupino Vox Arsana, vodilni vokalni kvartet v jugovzhodni Evropi, je doletela izjemna čast: povabili so jo v mednarodni glasbeni projekt The Worldwide Holiday Special, v katerem skupaj s sedmini drugimi vokalni zasedbami iz osmih različnih držav nastopa s svojo praznično vokalno priredbo O Come, All Ye Faithful, je v imenu skupine te dni povedal Mladen Delin. Gre za največji mednarodni preboj skupine v enajstih letih delovanja.

ZA podvojitev EU proračuna za kulturo

Asociacija, 3. december 2018 ― Asociacija se kot članica organizacije Culture Action Europe pridružuje pozivom k podpori predloga Evropskega parlamenta, da se v prihodnjem finančnem obdobju 2021-2027 sredstva za proračun programa Ustvarjalna Evropa, programa EU za kulturni in ustvarjalni sektor, podvojijo iz 1.4 milijarde na 2.8 milijardi evrov. Ustvarjalna Evropa (Creative Europe) je nadnacionalni program Evropske unije, ki se že … Preberi več o ZA podvojitev EU proračuna za kulturo

Obisk Dedka Mraza

Asociacija, 3. december 2018 ― Dedek Mraz bo obiskal otroke samozaposlenih in nevladnikov v kulturi! Bunker Ljubljana, Plesni Teater Ljubljana, Gledališče Glej in Asociacija v Stari mestni elektrarni (Slomškova 18) 18. decembra 2018 ob 17.00 ponovno pripravljamo obisk Dedka Mraza. Da bomo obisk Dedka Mraza lažje pričakali, si bomo ogledali predstavo Gospa s klobukom, nato pa bodo otroci prejeli simbolična darila. … Preberi več o Obisk Dedka Mraza

Servis: Nakazilo avtorskega honorarja v tujino

Asociacija, 3. december 2018 ― Sodobna umetniška in kulturna scena postajata vse bolj vpeti v globalno okolje in mednarodno povezani, kar med drugim spodbujajo tudi številni državni in evropski mehanizmi, direktive in različni nacionalni kulturni programi. Pri tem seveda vse pogosteje prihaja do situacij, ko morajo slovenske organizacije nakazati honorar rezidentu druge države ali do situacijo, ko slovenski državljani prejemajo … Preberi več o Servis: Nakazilo avtorskega honorarja v tujino
Kustos 26. bienala oblikovanja v Ljubljani je Thomas Geisler

Kustos 26. bienala oblikovanja v Ljubljani je Thomas Geisler

CZK, 3. december 2018 ― Avstrijski kustos in kulturni producent Thomas Geisler je bil imenovan za kustosa 26. bienala oblikovanja, ki bo med 14. novembrom 2019 in 9. februarjem 2020 potekal v Ljubljani. Geislerju bo kot pomočnica kustosa stala ob strani dunajska kustosinja, oblikovalka in novinarka Aline Lara Rezende.

Celje poslej tudi branju prijazna skupnost

Celje.info, 3. december 2018 ― Mestna občina Celje je danes prejela priznanje Branju prijazna občina. Naziv podeljujejo Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo. The post Celje poslej tudi branju prijazna skupnost appeared first on Celje.info.
65 let SKD Celovec – Z gledališčem se je začelo, s koncertom bodo slavili

65 let SKD Celovec – Z gledališčem se je začelo, s koncertom bodo slavili

Slovenci.si, 3. december 2018 ― Ravno v tisti občini, kjer je na Koroškem zbranih največ Slovencev, je delovanje samostojnega krajevnega kulturnega društva še poseben izziv. SKD Celovec vztraja že 65 let in se bo za jubilej povesilo 13. decembra v Vrbi. Mi smo, Navihanci, Pika, Pavliha, Mladi levi, Miške in sedaj Mladi Celovčani – regiment imen lutkovnih skupin jasno sporoča, […] The post 65 let SKD Celovec – Z gledališčem se je začelo, s koncertom bodo slavili appeared first on Slovenci.
Slovenski literarni prostor bo bogatejši za Cankarjevo nagrado

Slovenski literarni prostor bo bogatejši za Cankarjevo nagrado

Misli, 3. december 2018 ― Predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Slovenskega centra PEN, Univerze v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU so danes v Cankarjevem domu podpisali pismo o nameri, v katerem so se zavezali k ustanovitvi Cankarjeve nagrade. To bodo od leta 2020 podeljevali za pripovedništvo, dramatiko, liriko in esejistiko.
Po sledeh Linhartove družine

Po sledeh Linhartove družine

Muzeji radovljiške občine, 3. december 2018 ― Muzejsko-glasbeni večer, na katerem nam bo muzikolog dr. Marko Motnik predstavil nove izsledke o življenju Linhartove družine, bo v soboto, 8. 12. ob 18. uri v Dvorani Glasbene šole Radovljica (v Radovljiški graščini). V glasbenem programu bosta nastopila sopranistka Francka Šenk in pianist Vladimir Mlinarić. Več informcij najdete na vabilu.… ... več o tem
The Matrix (1999)

The Matrix (1999)

Deseta umetnost, 3. december 2018 ― Verjetno je odveč poudarjati, da je The Matrix ob izidu postala velika filmska uspešnica in obenem tudi t.i. game changer v žanru akcijskih filmov. Vse, kar je sledilo po usodnem letu 1999, je želelo biti podobno pričujočemu akcionerju; pač, kombinacija stiliziranega kung fu nasilja in srednješolske filozofije, ki se je dotikala večnega vprašanja o tem, če je realnost zgolj […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    TOP 25 romantičnih komedij 21. stoletja - I. del  Oče in sin na neslužbeni poti  Polnočno sonce  Only God Forgives (2013)  Schindler’s List (1993) Copyright © Deseta umetnost [The Matrix (1999)], All Right Reserved. 2018.

Razstava slik Jana Oeltjena

Kamra.si, 3. december 2018 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vabi na odprtje razstave Plovba k soncu. Predstavljene bodo grafike, slike in akvareli Jana Oeltjena (1880-1968) iz slikarjeve zapuščine, ki jo hrani ptujski muzej. Srečali se bomo v četrtek, 13. decembra 2018, ob 18. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju. Jan Oeltjen, rojen v Jaderbergu na severu Nemčije, je študiral slikarstvo v Berlinu in Münchnu ter veliko potoval po Evropi in Dalmaciji. Leta 1911 se je poročil s slikarko in kiparko Elso Kasimir (1887-1944), doma s Ptuja, kamor sta se po letih bivanja v Nemčiji velikokrat vračala in leta 1931 tudi za stalno preselila v Varejo nad Vidmom v Halozah, kjer je Elza po očetu slikarju Alojzu Kasimiru podedovala hišo z vinogradi. Že v času bivanja v Nemčiji je Jan Oeltjen veliko razstavljal svoja dela, izražena v duhu nemškega ekspresionizma, po preselitvi v Haloze pa so ga povsem prevzeli haloška pokrajina, njeni ljudje in njihov način življenja, ki postanejo osrednja tema njegovega ustvarjanja. Posebej ga je pritegnila izraznost lesoreza in v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je Oeltjen ustvaril več serij lesorezov na temo trgatev in dela v vinogradu, ki jih lahko opredelimo kot najizrazitejši in osrednji del njegovega opusa. Na Ptuju je prvič razstavljal leta 1932 s takratnimi ptujskimi slikarji. Ženina smrt leta 1944 je Oeltjena tragično osamila, zapustil je njemu ljube Haloze, se preselil v skromno hišo ob Grajeni pri Ptuju in se po drugi svetovni vojni v ptujskem muzeju zaposlil kot restavrator ter si na gradu uredil tudi atelje, kjer je naprej ustvarjal v samoti. Leta 1957 se je udeležil razstave Društva slovenskih likovnih umetnikov, leta 1963 pa je v Mariboru prejel nagrado za življenjsko delo na področju umetnosti. Umrl je 13. februarja 1968 na Ptuju, kjer je tudi pokopan. Njegova dela hranijo in razstavljajo v Mestnem muzeju v Oldenburgu, Umetnosti galeriji Maribor in Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož. V ptujskem muzeju danes hranimo raznoliko Oeltjenovo likovno zapuščino, ki jo s

Skozi okno

MNZS, 3. december 2018 ― Že od 19. stoletja je okno – odprtina v steni stavbe – simbol vizije in priljubljeni motiv številnih slikarjev in umetnikov. ...

Razstava Črna voda

Kamra.si, 3. december 2018 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vabi na odprtje likovne razstave Dejana Miletiča, ki bo v četrtek, 6. decembra 2018, ob 18. uri, v Salonu umetnosti na Ptuju. Dejan Miletič razstavlja dela, nastala od leta 2015 do danes, ki so preplet računalniških grafik in klasičnih slikarskih tehnik. Nastali motivi so prežeti z digitalnim in analognim. Gibljejo se od repetitivnih linijskih elementov do iluzij prostora, navideznih planjav in horizontov. Dela bodo na ogled do 13. januarja 2019.

December v ptujskem muzeju

Kamra.si, 3. december 2018 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi na zanimiv decembrski praznični program za družine:  Nedelja, 9. 12. 2018, ob 11. uri na Ptujskem gradu : lutkovna predstava Dogodivščine Pike Nogavičke v izvedbi lutkovnega gledališča Pika. Po hudomušni pravljici o deklici Piki, ki živi v vili Čira Čara, bo sledila delavnica, na kateri boste izdelali sladko Piko Nogavičko. Sobota, 15. 12. 2018, od 10. do 16. ure na Ptujskem gradu: Muzejski vikend Šivamo voščilnice. S pomočjo pisanih prejic in šivanke boste izdelovali praznične voščilnice. Program je namenjen otrokom od 4. leta starosti dalje. Udeležba je BREZPLAČNA!
Vladimir Leben: Suha roba7. – 28. december 2018otvoritev: 7....

Vladimir Leben: Suha roba7. – 28. december 2018otvoritev: 7....

Hiša kulture v Pivki, 3. december 2018 ― Vladimir Leben: Suha roba7. – 28. december 2018otvoritev: 7. december ob 19. uriKustosinja razstave je Mojca Grmek.Vladimir Leben izhaja iz klasičnega figuralnega slikarstva, vendar sveta ne prikazuje na realističen način, ampak v večplastnih metaforičnih podobah, ki spričo učinkovite in natančno dozirane mešanice humorja in tragičnosti delujejo kot nekakšne sodobne likovne basni. Iztočnice za svoje slike najde v anekdotičnih dogodkih oziroma v klasičnih, ljudskih ali urbanih mitih in jih preoblikuje v izvirne upodobitve, ki s pomočjo personificiranih živali, rastlin ali predmetov (včasih tudi povsem konkretnih, v funkciji nosilca podobe) na zgoščen in duhovit način prikazujejo človeške slabosti in napake oziroma ilustrirajo (negativne) življenjske izkušnje in ravnanja.Na tokratni razstavi umetnik predstavlja novo serijo iz cikla slik na leseni embalaži za sadje. Do danes so v okviru cikla nastale serije Das Leben hinter den Gittern (2012), Circus Leben (2013) in Leben im Zoo (2018), med seboj pa jih povezuje lesena gajbica kot nosilec, ki hkrati nastopa kot motiv kletke, in besedne igre z umetnikovim priimkom v naslovih (nem. das Leben = življenje, leben = živeti). Lesena gajbica/kletka namiguje na ujetost posameznikov, ki jih predstavljajo personificirane živali, in tudi samega umetnika, kot lahko sklepamo iz besednega poigravanja v naslovih, v produkcijskih odnosih znotraj človeške družbe in njenih institucij. Če cikel kot celota skozi podobe personificiranih živali v kletkah prikazuje »uporabno« vrednost posameznikov na sploh, pa se vsaka od serij osredotoča na eno specifično obliko te uporabnosti. Tako je v seriji Das Leben hinter den Gittern v ospredju fizična, materialna uporabnost posameznika, v seriji Circus Leben njegove veščine in posebna znanja, serija Leben im Zoo, predstavljena tudi na tej razstavi, pa izpostavlja njegovo »eksotičnost«, se pravi drugačnost, drugost ali tujost, ki jo družba navadno izloči, getoizira in od zunaj opazuje. In še preden bi

Orodja za boljše bivanje 2018: sobota, 1. december

OUTSIDER, 3. december 2018 ― Že popoldan je bilo v zraku čutiti vznemirjenje pred drugim festivalskim večerom, v katerem nam je družbo delala zemlja v nekaterih izmed svojih pojavnih oblik. Očarani, navdušeni in polni zaleta smo bili za ustvarjanje arhitekture, ki uprostori čas, kot je Maruša Zorec lepo povzela misel Mete Hočevar. Martin Rauch nas je pozval, naj postanemo lobi…

Orodja za boljše bivanje 2018: petek, 30. november

OUTSIDER, 3. december 2018 ― V petek smo na valu čudovitih zgodb naših predavateljev ter njihovih duhovitih, globokih, iskrivih domislic zajadrali v prvi festivalski večer. Koliko zanimivih pogledov, koliko različnih zgodb o stiku z materialom smo spoznali! Za hip smo se vživeli v potovanje keramične ploščice od kepe gline do arhitekturnega elementa, se vzpeli na nekatere izmed največjih in najvzdržljivejših…

Pussy Riot s performansom Riot Days v Zagrebu

SiGledal Novice, 3. december 2018 ― V okviru Human Rights Film festivala bo danes, 3. 12. 2018, v zagrebškem kinu Tuškanac nastopil ruski umetniško-aktivistični kolektiv Pussy Riot s svojo prenovljeno glasbeno-gledališko predstavo Riot Days. To bo njihov prvi nastop na Hrvaškem. Zaradi velikega zanimanja občinstva bodo Pussy Riot izvedle dve večerni predstavi.
Suspirium, ergo sum

Suspirium, ergo sum

Airbeletrina, 3. december 2018 ― Skozi zadnja vrata stavbe sem stopila s solznimi očmi in odporom, orjaškim kakor Afrika. Kot pritiče športnim dvoranam, je bil strop hodnika nizek, stene kovinsko sive, na težkih vratih pa razen »samo za zaposlene« ni bilo nobenih oznak; vemo, da so bili v socializmu zgrajeni objekti vselej zgolj tesnobni, redkeje pa paternalistični. Sledila sem drugim dekletom, ki so se v labirintu znašle bolje od mene – najverjetneje zato, ker jih ni ovirala plašna duševnost –, in naposled le pristala na klopi ženske slačilnice. Na moji levi je žvrgolela gruča slečenih najstnic, na moji desni pa peščica, ki je nase v hitchcockovsem ludilu (#frenzy) vlekla pajkice in majice, dobro pa se spomnim še upornice, ki si je – na regijskem tekmovanju v skoku v višino - razpuščala na glavi visoko ovite dreadlockse. V prostoru je kraljeval vonj ženskega znoja, pomešan z esenco postanih sendvičev, umedenih banan in urina, saj so mnoge lulale pod skupnimi tuši (kaj, človeku se pač mudi). Ukleščila sta me kortizol in adrenalin,
Pred Izštekanimi 25 še izštekana matineja

Pred Izštekanimi 25 še izštekana matineja

SIGIC - Novice, 3. december 2018 ― Pred prvim koncertom, 4. decembra, bo v preddverju Kina Šiška še Izštekana matineja. V živo iz Kina Šiška bodo v etru Vala 202 med 16. in 19. uro nastopili: Jure Lesar, Magnifico, Koala Voice, Bort Ross in Lamai, Mi2 ter izvirna zasedba skupine Sokoli, ki je gostovala v prvi oddaji Izštekani pri Juretu Longyki leta 1993.
Adventna orgelska glasba

Adventna orgelska glasba

ARS Obiski kraljice, 3. december 2018 ― Glasba, ki je nastala izpod peres različnih skladateljev, bo tokrat v znamenju adventa Orgelska glasba je skozi stoletja spremljala liturgijo, zato so se tudi orgelski ustvarjalci ravnali po posameznih obdobjih cerkvenega leta in pisali skladbe z ustrezno tematiko. Glasba, ki je nastala izpod peres različnih glasbenih ustvarjalcev, bo zato tokrat v znamenju adventa.
V Kostanjevici na Krki razstava ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja

V Kostanjevici na Krki razstava ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja

Misli, 3. december 2018 ― V Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo Upodobitve Ivana Cankarja iz zbirke Galerije Božidarja Jakca, ki so jo pripravili v počastitev stoletnice Cankarjeve smrti in v okviru letošnjega Cankarjevega leta. Razstava bo na ogled do 10. februarja prihodnje leto.
Marzanna Bogumiła Kielar: Vaje iz neobstoja

Marzanna Bogumiła Kielar: Vaje iz neobstoja

ARS Izšlo je, 3. december 2018 ― »Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico« »Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico.« Tako definira poezijo Marzanne B. Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njena poezija z izjemno čistostjo tona sili prej k molku kot komentiranju. Obsežen izbor njenih pesmi smo končno dobili v slovenskem prevodu. Podpisala ga je Jana Unuk, ki bo knjigo tudi predstavila.

Slovenščina v prelomnem letu 1918

ARS Jezikovni pogovori, 3. december 2018 ― Ne glede na to, da je bila slovenščina statusno podrejena, se je v kraljevini SHS glede na preteklost njen položaj izboljševal Za slovensko jezikovno skupnost je bilo leto 1918 prelomno. Ne glede na to, da je bila slovenščina statusno podrejena, se je v kraljevini SHS glede na preteklost njen položaj izboljševal. Med zanimivimi dogajanji v tem času so tudi množična zaposlovanja učiteljev slovenščine. Primorci so tako v Mariboru in Prekmurju svoje rojake učili slovenščino, kar je bila popolnoma nova jezikovna izkušnja, ki je bila takrat za njih precej eksotična. Gost oddaje je bil red. prof. dr. Marko Stabej.
Ko se v zvočnih raziskavah narave in okolja srečata znanost in umetnost

Ko se v zvočnih raziskavah narave in okolja srečata znanost in umetnost

ARS Ars humana, 3. december 2018 ― Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost Zvok. Zvočna ekologija. Prostor. Različni načini poslušanja. To se le nekatera raziskovalna izhodišča zvočnih del, ki med opazovanjem rastlin v vzhodnem krilu Rastlinjaka Tivoli nagovarjajo obiskovalce – poslušalce. Kajti ko vstopite v vzhodno krilo Rastlinjaka Tivoli, ste hkrati vstopili tudi v Steklenik, galerijo za zvok, bioakustiko in umetnost. Gre za partnerski projekt Cone, zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, in Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, zasnovan z namenom, da bi povezoval znanstveni in umetniški način raziskovanja in ustvarjanja. Pred mikrofon smo povabili pobudnika galerije Steklenik – umetnika Ireno Pivka in Braneta Zormana z zavoda Cona ter doktorja Jožeta Bavcona in magistrico Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Vesna Lemaić: Dobrodošli / Sandra Erpe: Prtljaga / Velibor Čolić: Sarajevski omnibus / Jacques le Rider: Dunajska moderna in krize identitete

Vesna Lemaić: Dobrodošli / Sandra Erpe: Prtljaga / Velibor Čolić: Sarajevski omnibus / Jacques le Rider: Dunajska moderna in krize identitete

ARS S knjižnega trga, 3. december 2018 ― V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili kratkoprozno zbirko Vesne Lemaić Dobrodošli, nato pa se bomo posvetili še pesniški zbirki Sandre Erpe Prtljaga, romanu […] V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili kratkoprozno zbirko Vesne Lemaić Dobrodošli, nato pa se bomo posvetili še pesniški zbirki Sandre Erpe Prtljaga, romanu Veliborja Čolića Sarajevski omnibus in monografiji Jacquesa le Riderja /izg. Ridéja/ Dunajska moderna in krize identitete. Recenzije so napisali Ana Geršak, Andrej Lutman, Katarina Mahnič in Gregor Podlogar.

Apolonija Simon: Brez besed

Muzeji radovljiške občine, 3. december 2018 ― V četrtek, 6. 12. 2018, ob 18.00 bo v Galeriji Šivčeva hiša otvoritev nove razstave Brez besed. Tokrat bodo na ogled postavljena dela Apolonije Simon. V glasbenem programu bo nastopila vokalistka Janja Jesenko, spremljal jo bo kitarist Stiven Rahman. Vljudno vabljeni. ... več o tem
V Zagrebu se danes začenjajo Cankarjevi dnevi

V Zagrebu se danes začenjajo Cankarjevi dnevi

Misli, 3. december 2018 ― Z večerom šansonov Črtice v štiklce ali če Cankar bi popevke zlagal v Slovenskem domu v Zagrebu se bodo drevi začeli Cankarjevi dnevi v Zagrebu. Do 13. decembra se bodo v hrvaški prestolnici vrstili različni dogodki ob 100. obletnici Cankarjeve smrti, kot so razstave, filmske in glasbene prireditve, literarni večeri in miklavževanje z otroki.

Napovedujemo: JAN OELTJEN v Miheličevi galeriji

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 3. december 2018 ― PLOVBA K SONCU JAN OELTJEN (1880-1968) Iz slikarjeve zapuščine v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož Vljudno vas vabimo na odprtje razstave grafik, slik in akvarelov Jana Oeltjena v četrtek, 13. decembra 2018, ob 18. uri, v Miheličevi galeriji na Ptuju. Jan Oeltjen, rojen v Jaderbergu na severu Nemčije, je študiral slikarstvo v Berlinu in Münchnu […]

8. Valičev arheološki dan

Gorenjski muzej, 3. december 2018 ― 8. VALIČEV ARHEOLOŠKI DAN je bil ponedeljek, 3. decembra 2018, od 10. do 17. ure v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše v Kranju, Tomšičeva 42, Kranj. Tokratna tema Valičevega dneva je Nakit ostane – Dediščina naš najdragocenejši nakit. Program predavanj: ... Read More

Luna Christina Lupus: Helios in Selene

OUTSIDER, 3. december 2018 ― Helios in Selene ne razumeta, kako točno sta pristala na različnih koncih vesolja. Če se vpraša Selene, je vsega kriv Helios. “Ideja, da obstaja portal v drugo dimenzijo, nima znanstvene podlage,” je vztrajal, medtem ko sta plezala na vrh pečine, ki se razprostira visoko nad morjem. “Ideja, da mora koncept imeti znanstveno podlago, da ga…

Aljoša Toplak: Lava lučka

OUTSIDER, 3. december 2018 ― Opazovala sva halogensko luč, ki ji je Lesjak pravil »lava lučka«. Zeleni mehurčki so se zaletavali drug ob drugega, včasih sta se dva spojila, včasih pa se je velik mehurček ločil v dva in je vsakega potegnilo v svojo smer. Kaj se je dogajalo na TV-ju, ki je sobo polnil z modrikasto svetlobo, ob tem…

Jedrt Lapuh Maležič: Nisem opičjak

OUTSIDER, 3. december 2018 ― Proklet Miklavc me zmeraj gleda med oči, ko mi laže. Tako prepoznam njegovo nabijanje, po strmem pogledu naravnost v sredino, nekam nad nos. Tokrat je, kakor skoraj zmeraj, prepričan, da mu nisem na sledi, ko se izmotava: »Če ti pravim, da ne plačujeta. In takoj zatem me je še bivša žena odrla za dva čuka…

1840 – Rojen Maks Pleteršnik

Zgodovina na dlani, 3. december 2018 3. decembra leta 1840 se je v vasici Pišece rodil jezikoslovec, slavist, učitelj in slovaropisec, Maks Pleteršnik. Zbral je veliko besed in izrazov iz različnih znanstvenih in tehničnih področij. Pleteršnikovo največje delo je izdaja slovensko-nemškega slovarja, ki je izšel v letih 1894-95. Pri zbiranju besedišča si je pomagal z deli… Preberi The post 1840 – Rojen Maks Pleteršnik appeared first on Zgodovina na dlani.
Cerknica 1970/71 – 2. a razred

Cerknica 1970/71 – 2. a razred

Stare slike (Cerknica), 3. december 2018 ― Učenci 2. a razreda so se lepo porazdelili okrog stopnic pred vhodom v staro šolo, kjer je danes glasbena šola. Ob strani stoji njihova razredničarka Ida Zorman. V drugem razredu so hodili v staro šolo, kar je bilo po svoje tudi zanimivo. In kasneje vrnitev v novo šolo še težje pričakovana in bolj zaželena. Številčno […]
Eva Markun: Menažerija (poročilo z dogodka)

Eva Markun: Menažerija (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 3. december 2018 ― V ponedeljek, 3. decembra, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor o kratkoproznem prvencu Menažerija Eve Markun, ki je leta 2017 izšel pri JSKD v zbirki Prvenke, v kateri izhajajo prvenci zmagovalk in zmagovalcev literarnega natečaja Urška. Knjiga je dobila tudi nagrado novo mesto short in nagrado za prvenec slovenskega knjižnega sejma. Pogovor je vodila Jedrt Jež Furlan, ubrana dvojica pa je poleg literature spregovorila tudi o čebelarstvu in okoljevarstvu.
S Padcem Rima uvod v jubilejno 15. Animateko

S Padcem Rima uvod v jubilejno 15. Animateko

Misli, 3. december 2018 ― V Kinodvoru se bo drevi začela jubilejna 15. izdaja mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. V duhu tega, da je v fokusu letos Madžarska, bo festival uvedla projekcija filma Padec Rima mladega avtorja Balasza Turaia, ki ji bo sledil izbor kratkih filmov letošnjih žirantov. Med njimi je tudi slovenska rezidentka Špela Čadež.

3. decembra 1947 je v Mariboru umrl Anton Tanc, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist

Kamra.si, 3. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. decembra 1947 je v Mariboru umrl Anton Tanc, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist. Rodil se je 13. januarja 1887 v Modriču pri Laškem.   Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V Laškem je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v Ljubljani, Mariboru in na Bledu ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na Dunaju in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. 

3. decembra 1800 se je v Vrbi rodil France Prešeren, slovenski pesnik

Kamra.si, 3. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. decembra 1800 se je v Vrbi rodil France Prešeren, slovenski pesnik. Umrl je 8. februarja 1849 v Kranju. Rodil se je v kmečki družini. Pri hiši je bilo osem otrok.Leta 1808 ali 1809 je odšel od doma v šole. Pri šolanju so ga podpirali strici duhovniki. Med leti 1810-12 je osnovno šolo obiskoval v Ribnici, kjer je stanoval pri učitelju Antonu Kromholzu, nato v letih 1812-13 v Ljubljani. Šest razredov gimnazije je prav tako opravil v Ljubljani med leti 1813-19, kjer je stanoval »pri stari Lizi na Poljanah« blizu sv. Petra. V Ljubljani je napravil nato do leta 1821 še dva letnika liceja. Leta 1821 je odšel na Dunaj, kjer je najprej napravil tretji letnik filozofije, leta 1822 pa se je vpisal na študij prava. Absolviral je leta 1926. Promoviran je bil leta 1828.Med študijem se je poleg Knafljeve ustanove preživljal tudi z inštrukcijami.V Ljubljano se je vrnil poleti leta 1828. Najprej je bil odvetniški praktikant v odvetniških pisarnah, pri finančnem uradu in na sodišču. Leta 1832 je v Celovcu napravil sodniški in odvetniški izpit. Nato je bil štirinajst let zaposlen kot pravnik pri odvetniku B. Crobathu v Ljubljani.

3. decembra 1840 se je v Pišecah rodil Maks Pleteršnik, slovenski jezikoslovec in slovaropisec

Kamra.si, 3. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. decembra 1840 se je v Pišecah rodil Maks Pleteršnik, slovenski jezikoslovec in slovaropisec. Umrl je 13. septembra 1923 v Pišecah. Njegov oče Franc je bil učitelj na zasebni ljudski šoli barona Moscona na gradu Pišece. Franc Pleteršnik ni bil le dober učitelj, temveč tudi skrben gospodar, prevdsem vinogradnik, sadjar in čebelar. Maks je imel še brata Jožefa ter sestri Marijo in Antonijo. Gospa Polonija Preskar se Pleteršnikovih spominja takole: »Na domačiji so živeli vsi štirje otroci, le Maks je odšel v svet, a tudi on se je pozneje vrnil. Delo so imeli porazdeljeno in vsak je opravljal to izredno vestno. Bili so to za tiste čase zelo cenjeni ljudje. Tako je Mimi upravljala gospodinjstvo, kuhanje - prehrana je bila določena z jedilnikom za teden vnaprej. Tončka je skrbela za pospravljanje in čistočo doma. Pepi pa je vodil in nadziral delo v  vinogradih in na njivi v Dedinji vasi. Posebnost te družine je, da so vsi ostali samski in, kot pravijo, ni bilo nikoli slišati, da bi kateri izmed njih imel kje koga.«

3. decembra 1850 se je v Moravčah rodil Fran Detela, slovenski pisatelj

Kamra.si, 3. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. decembra 1850 se je v Moravčah rodil Fran Detela, slovenski pisatelj. Umrl je 11. julija 1926 v Ljubljani.   Detela je po končani gimnaziji v Ljubljani (bil je sošolec Ivana Tavčarja) na Dunaju študiral klasične jezike in francoščino. Po končanem študiju je bil med drugim profesor na Dunaju in od 1890 do 1906 ravnatelj gimnazije v Novem mestu. Detela je pripadal krogu katoliških književnikov. Njegovo prvo objavljeno delo je bila povest Malo življenje, ki je izšla 1882 v Ljubljanskem zvonu. Tako kot v Malem življenju tudi v naslednjih dveh povestih Prihajač (1888) in Gospod Lisec (1894) realistično prikazuje življenje na kmetih in značilne pojave začetnega kapitalizma na vasi. Pisatelj, ki je poznal francoske realiste je sicer po njihovem zgledu slikal milje (okolje, ki koga obdaja ali v katerem živi), toda njegovi nazori se niso skladali z nazori kritičnega realizma, zavzemal se je za tradicijo in patriarhalnost na vasi.
še novic