Novice

2019-01-06

17. seminar MAF: Intervju z Nato Murvanidze, glavno igralko filma Grozna mama

17. seminar MAF: Intervju z Nato Murvanidze, glavno igralko filma Grozna mama

MAF - Mad About Film, 6. januar 2019 ― Mad About Film (MAF) 17. seminar MAF: Intervju z Nato Murvanidze, glavno igralko filma Grozna mama V svoji petindvajsetletni filmski karieri je Nata Murvanidze sodelovala z nekaterimi najopaznejšimi gruzijskimi avtorji, a njeno zanimanje za vedno nove in posebne like jo je pripeljalo do sodelovanja z mlado režiserko Ano Urushadze, ki ji je ponudila glavno vlogo v svojem prvencu Grozna mama (Sashishi deda, 2017). Svojevrsten film je zaživel ob sodelovanju igralke in […] 17. seminar MAF: Intervju z Nato Murvanidze, glavno igralko filma Grozna mama

1929 – Razglasitev diktature kralja Aleksandra

Zgodovina na dlani, 6. januar 2019 ― Mlada država Kraljevina SHS, ki je nastala decembra 1918, je vse od začetka svojega obstoja imela vse prej kot stabilne družbenopolitične razmere. V svojem prvem desetletju so državljani morali štirikrat na volišča, saj je bil parlament kar štirikrat predčasno razpuščen. Srž problema, ki se je vlekel ves čas obstoja t.… Preberi The post 1929 – Razglasitev diktature kralja Aleksandra appeared first on Zgodovina na dlani.
Južni veter

Južni veter

MMC Film, 6. januar 2019 ― Petar Maraš je mlad in podjeten član utečene beograjske združbe avtomobilskih tatov, ki pazijo, da s svojo zmernostjo letijo pod radarjem oblasti . . .
Art Rotterdam 2019

Art Rotterdam 2019

Center in Galerija P74, 6. januar 2019 ― 7.–10. 2. 2019, predogled 6. 2. Prostor: 67 Umetniki: Polonca Lovšin, Small but dangers   Polonca Lovšin, Urban gardening in Ljubljana, kolaž, 2015, 30×40 cm   Smal but dangers, Prevelik in premajhen čevelj, čeveljca za punčke, 2016   Več informacij: http://www.artrotterdam.com https://galleryviewer.com/en/event/3/home #artrotterdam2019; #artrotterdam Lokacija: Van Nellefabriek Van Nelleweg 1 3044BC Rotterdam

6. januar - praznik sv. treh kraljev

Kamra.si, 6. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. januar - praznik sv. treh kraljev Praznik Gospodovega razglašenja (epifanije) ali praznik sv. treh kraljev Katoliška cerkev praznuje 6. januarja. Praznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika. Praznik so poleg 25. decembra (božič, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda), saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar: zlato, kadilo ter miro in od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar. Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki. Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pa na silvestrovo pred novim letom), zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G

6. januar 1848 - v Novem mestu prvič uprizorijo Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Kamra.si, 6. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. januar 1848 - v Novem mestu prvič uprizorijo Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta. Je priredba Beaumarchaisove satire Veseli dan ali Figarova svatba, ki je bila tedaj najbolj revolucionarna komedija v svetovni literaturi. Linhart se je moral dolgo otepati s cenzuro, preden je veseloigra leta 1784 prišla na oder. Za to so vedeli tudi v Avstriji in ni smela na dunajski oder, smela pa je iziti v knjižni izdaji, zato je Linhart upal, da bo poslovenjena in predelana morda ušla cenzuri, vendar se je uštel. Komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi je v knjigi izšla leta 1790, cenzura pa je bila premočna, da bi dovolila tudi uprizoritev na odru, zato je bilo delo uprizorjeno šele leta 1848, po marčni revoluciji, in sicer v Novem mestu. Ta veseli dan je situacijska veseloigra, saj komične situacije povzročajo predvsem spletke, pasti, ki jih baronu pripravljajo protiigralci, pa tudi naključni dogodki. Linhartove osebe so smešne zaradi povsem običajnih človeških napak in slabosti. Tudi pozitivne osebe niso povsem brez njih. Ljubosumna sta oba - Matiček in baron. Četrti prizor drugega dejanja je uglasbil slovenski skladatelj, Linhartov sodobnik Janez Krstnik Novak, v vokalno-instrumentalni skladbi z naslovom Figaro. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ta_veseli_dan_ali_Matiček_se_ženi

6. januarja 1966 je v Ljubljani umrl Slavko Pengov, slikar

Kamra.si, 6. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. januarja 1966 je v Ljubljani umrl Slavko Pengov, slikar. Rodil se je 24. junija 1908 v Ljubljani. Med 1926 in 1929 študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, med 1929 in 1931 pa študij nadaljeval na Akademiji na Dunaju. Od 1945 je bil profesor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Delal je v različnih tehnikah. Njegova dela so bila vseskozi realistična, s pretehtanmi kompozicijmi in plastično modelacijo predmetov in figur. Zgodnja dela, večinoma tihožitja in portrete je Pengov ustvaril v olju, ukvarjal se je z ilustracijo, poznan pa je predvsem kot slikar z najobsežnejšim opusom monumentanega stenskega slikarstva 20. stoletja na Slovenskem, v tehnikah freska, mozaik in sgraffito je poslikal številne cerkve in profana poslopja. Med njegova najpomembnejša dela sodijo freske v župni cerkvi na Bledu 1932-1937, freske na stavbi mizarskih delavnic na Žalah v Ljubljani, mozaiki v vladni vili na Bledu 1947, freske v palači CK v Beogradu 1948, freske v prostorih FNT v Ljubljani 1950 in freske v palači Skupščine RS 1958. 1951 je prejel Levstikovo, 1959 pa za poslikavo Skupščine še Prešernovo nagrado.

6. januarja 1932 se je na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah rodil Pavle Zidar (pravo ime Zdravko Slamnik), pisatelj in pesnik

Kamra.si, 6. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. januarja 1932 se je na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah rodil Pavle Zidar (pravo ime Zdravko Slamnik), pisatelj in pesnik. Umrl je 12. avgusta 1992 v Ljubljani.  Pavle Zidar, psevdonim za Zdravka Slamnika, se je rodil v železarski družini materi Barbki Valentar in očetu Jožefu. Osnovno šolo je obiskoval na Koroški Beli (1938-44). Pri 13-ih letih je sodeloval pri miniranju šole in pristal v zaporu v Begunjah. Aprila 1945 so ga rešili partizani Kokrškega odreda, katerim se je nato pridružil. Dogodek ga je močno zaznamoval in ga je pogosto vključeval v svoja književna dela. Po vojni je šolanje nadaljeval na Jesenicah (1945-49), Ljubljani (1949-50), Kranju (1950-51) ter ponovno v Ljubljani (1952-53), kjer je zaključil učiteljišče. Poučeval je najprej na Dolenjskem. S kritiko tamkajšnjih lokalnih oblasti se je zapletel v konflikte in se preselil na Primorsko, v Piran. Leta 1956 je sprejel službo vzgojitelja v dijaškem domu Srednje pomorske šole Piran. Tega leta se je tudi poročil s kolegico, učiteljico Ivo. Najprej se jima je rodila hči, nato še dvojčka, deklica in deček. Posvetil se je kulturnemu udejstvovanju in prirejal literarne večere s slovenskimi pisatelji (Ciril Kosmač, Alojz Gradnik, Mira Mihelič, Jože Udovič, Edvard Kocbek idr.). Leta 1961 se je zaposlil na Osnovni šoli Piran, kjer je bil nekaj časa tudi v. d. ravnatelja. Njegov družbeno - kritični duh ni miroval, prihajal je v spore z oblastjo, izključili so ga tudi iz partije, čeprav se je zanj zavzel Josip Vidmar. Zapustil je prosveto, se posvetil le pisanju in postal svobodni umetnik (1965-66). V začetku 70-ih let se je z družino preselil v Lucijo. 

6. januarja 1903 se je v Jeranovem pri Kamniku rodil Miha Maleš, slikar ...

Kamra.si, 6. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. januarja 1903 se je v Jeranovem pri Kamniku rodil Miha Maleš, slikar, grafik, pisatelj, restavrator, urednik, založnik. Umrl je 24. junija 1987 v Ljubljani.  Rojstni kraj Jeranovo pri Kamniku je s svojo slikovito okolico Maleša zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Prvega izobraževanja na področju slikarstva je bil deležen v Ljubljani pri profesorju Saši Šantlu, umetnostno akademijo pa je obiskoval v Zagrebu (profesor Kovačević (hr), Kljaković (hr), Krizman (hr) in drugi). Študij je prekinil v želji po življenju v večjem mestu in zato odšel na Dunaj. Ker je bil kot državljan Jugoslavije na akademiji zavrnjen, se je vpisal na umetniško šolo "zu St. Anna" (profesor Froehlich), vendar se je po osmih mesecih vrnil v Zagreb in študiral kiparstvo pri profesorju Rudolfu Valdecu (hr). Zatem je leta 1924 pričel z obiskovanjem specialne šole za grafiko na akademiji v Pragi (profesor Boemse in po njegovi smrti profesor Thiele), kjer je leta 1927 diplomiral. Po končanem šolanju je živel v Ljubljani, kjer je odprl Umetniški salon Miha Maleš, ki je bila delavnica za dekorativno in cerkveno umetnost. Njegove priljubljene tehnike so bile lesorez, linorez, litografija in monotipija. Delal je tudi z oljnimi barvami, vendar redko. Slikal je dekorativno na svilo, na steklo ter izdeloval barvne lesoreze v poljubni tehniki. Preživljal se je tudi s pomočjo zlatarske in rezbarske obrti.  
Vid Pečjak

Vid Pečjak

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 6. januar 2019 ― Ob devetdeseti obletnici rojstva 7. januarja je minilo devetdeset let odkar se je rodil  ugledni psiholog doktor Vid Pečjak , ki  se je uveljavil tudi kot pripovednik. Za otroke je (med drugim) napisal povest Drejček In trije marsovčki, za odrasle pa (predvsem) znanstvenofantastična besedila, med njimi roman Roboti so med nami (1974) In zbirko zgodb Kam je izginila Ema Lauš (1980), omenimo pa še zbirki Doktor živih in mrtvih (2004) , Zadnji odpor ali Iskanje lepe Helene (2007).  Ob pisateljevi petinsedemdesetletnici se je z Vidom Pečjakom  pogovarjal Marko Golja.
še novic