Razpotja, 23. januar 2019 ― V današnji izrazito vizualni kulturi pogosto pozabljamo na pomen drugih čutov, ki so prav tako (ali morda še bolj) pomembni za zaznavanje sveta okoli nas. Eden od njih je sluh. Ko že govorimo o poslušanju in slišnem, se največkrat omejujemo na glasbo, ki je verjetno eden najbolje raziskanih zvočnih fenomenov. Onkraj estetskih kategorij pa o poslušanju in zvoku razmišljamo le redko. V naslednjih Razpotjih bi se zato radi posvetili ZVOKU in se podali na raziskovanje različnih form slišnih pojavov ter njihovih političnih, ekonomskih, fizikalnih, socioloških, etnografskih ter nenazadnje tudi pravnih aspektov. Radi bi raziskali zvok kot temeljni element komuniciranja, se ukvarjali s sluhom kot primordialnim čutom in razmišljali o oglašanju.

Kamra.si, 23. januar 2019 ― Vljudno vas vabimo na predstavitev monografije o Jasenovcu, najbolj razvpitem koncentracijskem taborišču na Balkanu med drugo svetovno vojno, avtorja dr. Iva Goldsteina, hrvaškega zgodovinarja in univerzitetnega profesorja. Sistematičen in celovit pregled delovanja taborišča in fenomenološki pogled nanj prihaja ob pravem času, saj javnost v regiji spričo splošne relativizacije in banaliziranja o kraju, kjer je bilo med letoma 1941 in 1945 pobitih 80.000 ljudi, ve resnično malo. Z gostom se bo v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru v petek, 25. 1. 2019, ob 18.00 pogovarjal filozof mag. Franci Pivec. Predstavitev knjige, ki je izšla pri založbi Fraktura, pripravljamo ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Veselimo se srečanja z vami!

Kamra.si, 23. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. januarja 1872 se je v Ljubljani rodil Jože Plečnik, slovenski arhitekt. Umrl je 7. januarja 1957 v Ljubljani.  Rodil se je 23. januarja leta 1872 v Gradišču v jedru Ljubljane kot eden od štirih otrok (trije sinovi, najstarejši Andrej in najmlajši Janez ter hči Marija) v družini mizarja Andreja, ki je bil po rodu iz Hotedršice pri Logatcu. Mati Helena je bila iz družine Molka. Po prvem neuspešnem letniku na nižji gimnaziji je šolanje začasno opustil. Oče ga je vzel kot vajenca k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je marljivi risar z deželno štipendijo nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva. Po končani graški šoli, kjer je bil učenec Leopolda Theyerja, je odšel na Dunaj. Tam je bil po uvajalnem obdobju študent slavnega arhitekta Otta Wagnerja. Nad njegovo arhitekturo se je baje navdušil, ko je na razstavi videl načrte Otta Wagnerja za berlinsko katedralo. Kot nagrado za izvrstno izdelano diplomsko delo o nizozemskem letovišču Scheveningen je prejel Rimsko štipendijo. Ta mu je omogočila nekajmesečno študijsko potovanje po Italiji, od Benetk do Rima in krajši obisk v Franciji. Leta 1901 je odprl samostojen arhitekturni atelje na Dunaju. Tam je v naslednjih desetih letih ustvaril nekaj ključnih vil, ki so pokazale prestop iz secesijskega stila v modernizem z inovativnimi tlorisi. Različne odmeve je doživela njegova betonska cerkev Sv. Duha v delavski četrti. Neuspešno je kandidiral za Wagnerjevega naslednika na Dunaju, verjetno zaradi svojih povezav z Meštrovićem in drugimi Slovani, morda zaradi pomanjkljive srednješolske izobrazbe ali zaradi tedanje, preveč modernistične cerkvene arhitekture. Od leta 1911 je bil profesor na Umetniško-obrtni šoli v Pragi. V češki prestolnici je tudi živel med prvo svetovno vojno. V tem obdobju je ustvaril manj arhitektur, ukvarjal se je z oblikovanjem, zlasti sakralnih predmetov. Od 1921. naprej pa je predaval na Tehniški