Razpotja, 18. januar 2022 ― Foto: kremlin.ru, CC BY 4.0, Wikimedia Commons Boštjan Anžin »Wir schaffen das«, po slovensko »zmoremo« ali »uspelo nam bo«: eden od citatov Angele Merkel, ki je najbolj zaznamoval njenih 16 let vladanja. Ponavljala ga je v času migrantske krize, ki je sovpadala z začetkom konca njenega obdobja, v resnici pa bi v kako zgodovinsko knjigo, ki bo nekoč analizirala čas, ki ga je zaznamovala Angela Merkel, bolj sodila neka njena druga misel, da je vsaka kriza lahko priložnost. O tem ali in koliko kriz je zares izkoristila, bi lahko razpravljali, ni pa dvomov, da jih je v svoji politični karieri preživela ogromno. Kriza, to je njen teren. Bančna leta 2008, evrska 2010, migrantska 2015 in na ciljni črti kanclerstva leta 2020 še zadnje srečanje z globalizacijo in zgodovino – pandemija koronavirusa. The post Angela Merkel, kanclerka malih korakov in velikih kompromisov ali Kako velike težave razkuhati v redko omako appeared first on Razpotja.

Kamra.si, 18. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. januarja 1937 se je v Planini pri Postojni rodil Dušan Tršar, slovenski kipar Leta 1953 je končal šolanje pri kovaškem mojstru Bertonclju na umetni kovaški šoli v Kropi. Diplomiral je leta 1963 na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, pri profesorjih Zdenku Kalinu in Frančiščku Smerduju. Leta 1966 je končal kiparsko specialko pri prof. Borisu Kalinu. Deset let je poučeval likovno vzgojo v Pionirskem domu v Ljubljani. S štipendijo Prešernovega sklada je leta 1970 študiral v Italiji, leta 1975 pa s štipendijo sklada Moše Pijade v Franciji. Študijsko se je izpopolnjeval na potovanjih na Poljskem, Madžarskem, v Severni Afriki in ZDA. V sedemdesetih letih je bil član skupine neokonstruktivistov – oblikoval je objekte v kovini (železo) in pleksi steklu (fluorescenčno pleksi steklo v kombinaciji z neonom). Od leta 1979 do upokojitve 2006 je predaval kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V letih 1989 in 1991 je bil dekan akademije. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, med drugim leta 1973 na razstavi sodobne jugoslovanske umetnosti v Coventryju ter leta 1974 na Mediteranskem bienalu. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Njegova javna dela najdemo v Ljubljani, Celju, Kranju, Murski Soboti in drugod. O njem je bil leta 2006 v režiji Ane Nuše Dragan posnet portretni film.  Priporočamo tudi:  - https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/forma-viva-ravne-1964-2047.html - https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi728394/