Radio Študent, 16. december 2014 ― Novice Zasedba Modest Mouse je kot obljubljeno izdala prvi single s prihajajoče plošče Strangers to Ourselves, prve po šestih letih. Ta izide tretjega marca, vi pa lahko povezavo do omenjenega komada najdete tukaj. Panda Bear, ameriški glasbenik s področja eksperimentalne elektronike je s svetom delil video za komad Boys Latin z njegovega prihajajočega albuma Panda Bear Meets the Grim Reaper, ki izide 13. januarja. Konkretno natripiran animirani video si lahko ogledate tukaj. Tukaj najdete tudi povezavo do posnetka koncerta zasedbe Future Islands, ki je na Pitchforkovem festivalu v Parizu nastopila na noč čarovnic in sicer v temu primernih opravah in maskah. Organizatorji Avstrijskega Donaufestivala so za njegovo enajsto utelešenje, ki se bo odvilo konec aprila naslednje leto, že napovedali številna zanimiva imena kot so Grouper, Ben Frost, Autechre, Holly Herndon, James Holden in Godspeed You! Black Emperor. Za nekatera od teh nam ne bo treba dlje kot do Kina Šiška, do drugih pa bomo morali čez severno mejo. Več informacij najdete tukaj. Marilyn Manson je s svetom delil že drugi komad s prihajajoče plošče The Pale Emperor, ki izide 20. Januarja naslednje leto. Komad nosi naslov Deep Six in v vsej njegovi grotesknosti mu lahko prisluhnete kje drugje kot tukaj. Po dolgem času se vrača tudi San Franciška post-punk zasedba Erase Errata, ki je po štiriletni odsotnosti in po osmih letih od zadnje plošče Nightlife napovedala album Lost Weekend. Izšel bo 20. januarja naslednje leto, prvi single z naslovom My Life In Shadows pa lahko najdete spodaj.   V lajf? Ja, v lajf!!! V Kinu Šiška se bo odvil prvi večer špil lige, torej lige dijaških bendov, v katerem bodo nastopile skupine z3ro z3ro, Apokalipsa in No Agenda. Vstop je prost. V Klubu Gromka bo znotraj cikla Defonija grmela italijansko avstrijska avantgardna doom metal zasedba Obake, katerih prostrano sonično raziskovanje tava vse od noisa pa do prog rocka in metala z občasnimi postanki v ja

Radio Študent, 11. december 2014 ― Rare Noise, 2014   Tik pred njihovim nastopom znotraj cikla Defonija recenziramo zasedbo Obake in njihovo novo ploščo »Mutations«. Ta prihaja po prvencu »Obake« iz leta 2011, leta 2012 pa so nastopili tudi v Velenju in po pričevanjih marsikoga tudi pošteno navdušili. No, sedaj so spet tu s ploščo »Mutations«, vmes so zamenjali nekaj basistov, kljub vsemu pa je morda na mestu krajša predstavitev zasedbe. Obake so pravzaprav projekt italijanskega umetnika Eralda Bernocchia. Ta je bil v preteklosti znan kot vodja eksperimentalnih dark ambient pionirjev Sigillum S, kasneje se je spetljal z vseprisotnim Billom Laswellom v projektu Somma, sodeloval z Davidom Tisom iz Ephel Duath in še marsikom drugim, najsi bo iz bolj ali manj trendovskih elektronsko-jazzovsko-ambientalnih krogov ali obskurnejših logov. V Obake pa je okrog sebe zbral skupino samih težkokategornikov. Poleg Bernocchia na kitarah in produkciji glasbo soustvarjajo še: vedno bolj profiliran in vsestranski noiserski bobnar Balazs Pandi, eklektični operno-darkerski vokalist Lorenzo Esposito Fornasari in basist Colin Edwin, ki drugače igra pri britanskih progresivnih pop rockerjih Porcupine Tree. Slednji se je zasedbi pridružil šele na zadnji plošči in vpadel na zahtevno mesto, ki so ga prej polnili karakterno in zvočno dosti močnejši basisti, kot so Massimo Pupillo iz Zu ter vseprisotni Trevor Dunn. Sicer pa Obake na »Mutations« peljejo svojo linijo nekakšnega avant doom metala, ki pa se še vedno precej drži konvencij – ne nujno doomerskega žanra, temveč neke splošne rock pesemskosti in kompaktnosti. Glavnino tvorijo sodobne in »brezhibno« zveneče baritonske kitare monotonega riffinga, ki je premišljeno tak in arhitekturno odmerjen, kar mogoče kaže tudi na elektronsko-produkcijsko logiko Bernocchia in tem običajno bolj bakanaličnim modusom daje poseben karakter. Prek njih letijo dramatični vokali Lorenza Esposita Fornasarija, ki poleg lastne sprevržene operatsko-teatralne naracije mimogrede požre

Radio Študent, 25. junij 2014 ― Klub Gromka, 24. 6. 2014   Včeraj se je v klubu Gromka zgodila še ena edicija cikla Defonija, nastopili pa so domači Y ter zloglasni metal/math/no-wave/free noise/punk/jazz prvaki Zu, sedaj italijansko-ameriški trio, ki se na odre vrača po daljši odsotnosti in ki je v več kot desetletju Slovenijo obiskal že kar nekajkrat. Večer so torej otvorili Y, ki so se nazadnje oglasili z albumom »Blessing Alarm« leta 2011. Trio se giblje nekje po pokrajinah t. i. post metala in post rocka, sicer precej utrujenih žanrskih označevalcev, ki ju skušajo revitalizirati s previdnimi dozami bolj »math« usmerjenega ritmiziranja ter prizadevanjem za skorajda psihedelično-bluesovsko subtilnost skupinskega preigravanja. A to jim vsaj včeraj žal ni preveč dobro uspevalo. Bend je deloval precej negotovo, kljub vidnemu uživanju članov benda in marsikoga v publiki. Morda so pri takih stilih zelo pomembne afinitete osebnega okusa, a Y so po mojem mnenju ponudili odločno premalo. Za tiste, ki smo vsaj bežno prislu