Radio Študent, 10. januar 2017 ― Novice V petek je londonski klub Fabric prvič po lanskem odmevnem zaprtju odprl svoja vrata in prvi večer popestril z do samega večera skritim seznamom nastopajočih, ki so se nato izkazali za različne grime ter drum and bass veterane. Morda največji in najpomembnejši londonski klub, ki je septembra zaradi smrti dveh najstnikov izgubil licenco, si je nato po obširni medijski kampaniji #savefabric uspel izboriti pravico za obstoj. V na novo odprtem klubu naj bi bili obiskovalci sedaj deležni striktnejšega vstopnega režima, sam klub pa naj bi vseboval tudi specifičen predel, namenjen varnemu oddihu oziroma dobremu počutju. Spletna platforma Soundcloud, ki naj bi v lanskem letu utrpela skoraj 51 milijonov izgube in se je za prodajo že dogovarjala s pretočnim servisom Spotify, naj bi se sedaj pogajala z informacijskim velikanom Google. Ta naj bi Soundcloud odkupil za polovico na začetku omenjane milijarde dolarjev. Pripravlja se obširna kompilacija Lives Through Magic, namenjena zbiranju sredstev za žrtve oaklandskega požara, v katerem je v začetku decembra umrlo 36 ljudi. Na dveh kasetah kompilacije se bodo pojavila različna imena iz ameriške klubske margine, alternativnega indie rocka ter popa. Pričakujemo lahko imena, kot so Daphni, D. Tiffany ter celo Roisin Murphy. [check it] Kanadska založba Mood Hut pripravlja EP tamkajšnje producentke Phoebe Guillemot, bolje znane pod imenom RAMZi, katere zadnjo izdajo smo lani pokrivali v Tolpi bumov. [check it] Kultna serija Twin Peaks se pripravlja na konkretno zapoznelo tretjo sezono, za katero sedaj vemo, kdaj jo pričakovati. Končno je bilo namreč oznanjeno, da bo prvi izmed osemnajstih novih delov naše širne ekrane dosegel 21. maja. R'n'b-jevsko traperska vokalistka Alexandria je pri vedno opaznejši založbi Awful Records izdala ploščo Cut of Cloth. [check it]   U lajf? U lajf!  V Prulčku bo nastopil italijanski duo Bolfelli D'Orlando, ki bojda svoje delno improvizirano kitariziranje iz razgibanih

Radio Študent, 26. junij 2016 ― Klub Monokel & Klub Tiffany, 25. 6. 2016   Sobotni večer, zaznamovan s sporadičnimi nevihtami in vztrajno poletno soparo, se je v metelkovskih klubih Tiffany in Monokel počasi začel že okoli enajste zvečer. Takrat sta nekaj prvih obiskovalcev z raznolikim tehnoidnim izborom v klubu Tiffany izmenjujoče začeli ogrevati Nina Hudej ter NinaBelle, v Monoklu pa obenem še Krilc. Čeprav se je zajetnejša množica ljudi nabrala šele okoli ene zvečer, je pestra paleta klubskih glasb vztrajno ustvarjala primerno vzdušje, v katerega je nato ob pol drugi večerni oziroma jutranji uri s svojim prvim nastopom pri nas posegla tudi Alienata. Španska selektorka, ki nas je dodobra razgibala s svojim raznovrstnim izborom, zakoličenim nekje med kislinskim elektrom in mračnjaškim technom, je v enem izmed intervjujev povedala, da – kot namiguje že njeno ime – želi s svojo glasbo odtujevati, torej alienirati ljudi. A njen izbor se je z nekakšno pravzaprav retronostalgično pozo zadrževal okoli starošolskih analognih produkcij, ali pa vsaj produkcij, ki se klanjajo zvoku futurističnih osemdesetih. Posledično bi o morebitni odtujenosti lahko prej kot v navezavi na sicer introvertirano naravnano selekcijo govorili na podlagi njenih zanimivih in pogosto kontraintuitivnih miksov. Ti so mestoma denimo zoperstavljali monolitno tehnoidnost z bolj razgibanimi in nepredvidljivimi komadi ter se nekajkrat morda prav ob prehajanju med CDJi ter vinilnimi ploščami nekoliko nerodno, a zanimivo umestili na sicer celovito ritmično shemo. Njena okoli mračnih vzdušij umeščena in torej stilsko neomajna, a drzno karizmatična selekcija je vsekakor prišla do izraza in navdušila kljub nedvomni zamejenosti. Skozi vse tri ure, ki jih je zaznamoval njen izbor, je tako zaradi sobotnega termina in vremena kot tudi zaradi utrujajoče vročine nekoliko skromna skupina udeležencev prehajala med zunanjim hladom, notranjostjo Tiffanyja ter drugim, mestoma celo živahnejšim in glasbeno zahtevnejšim odrom pod okril

Radio Študent, 26. junij 2015 ― Metelkova, 24. 6. 2015 V sredo se je, tako kot lani na predpraznični dan, v prestolnici odvil festival Stiropor, ki ga pripravlja bivša ekipa ljubljanskega lokala Bi-Ko-Fe. Festival se je iz lanskega logistično nehvaležnega načrta, ki ga je še dodatno razredčil dež, letos preselil na severno polovico Metelkove. Prevzeli so Gala halo, vključno z uvodnim letnim vrtom, Channel Zero, Tiffany in Monokel ter Jalla Jallo. Prostore pa so napolnili z raznolikim programom, ki je na vsaki lokaciji ponujal drugačno glasbo, v kolikor je ta prihajala iz DJ mešalk. Ta shema nasičenega prizorišča s sosedskimi klubi in Metelkovo, kot vmesnik za henganje med prehajanjem obiskovalcev, se je nekoliko pričakovano izkazala za posrečeno. Nekoliko manj pričakovano pa je bilo razmerje med tistimi obiskovalci, ki so se gnetli v klubih, in tistimi, ki so prišli kramljat na zrak. V bitki med polnim klubom in obiskovalci, ki visijo zunaj na cigareti, je Stiropor letos zmagal. Začelo pa se je vselej nekoliko medlo in morda prezgodaj, glede na zdaj že očitne navade obiskovalcev, ki še posebej poleti prihajajo na dogodke krepko čez polnoč. Kot že omenjeno, je festival odprl letni vrt Gala hale, na katerem so se predstavili Mir z DJ setom ter Kalu in Bowrain, vsak s svojim live nastopom. Kljub počasnemu nabiranju ljudi pa je obstoječa množica očitno predstavljala dovolj velik razlog, da nastopajoči speljejo svoj nastop s polnim zanosom. Uvodni DJ set je nemir, ki spremlja hype ob začetku večjih dogodkov, blažil z rahlo eklektičnim downtempo miksom in ustvaril odlično lounge podlago. Koncerta Kaluja in Bowraina pa sta s pomočjo svoje baze fanov in prihoda noči festival za hip ponesla v bolj meditativne vode, ki so odražale njune pristope h glasbi. Plasti loopov, ki se počasi gradijo in menjavajo, podkrepljene s solažami na sintih in občasno spremljavo na kitari. Ob trindvajsetih so se končno odprla vrata notranjih prostorov in začela se je kazati prava podoba festivala. Domači DJ-ji

Radio Študent, 11. marec 2015 ― Tokratna oddaja bo sledila umetnosti v svoji najširši definiciji. Posvetili se bomo namreč feminističnemu in queerovskemu festivalu Rdeče zore, ki se je zaključil minuli konec tedna. V nadaljevanju prisluhnite poročilu s festivala, izjavi Vstajniških socialnih delavk, podelitvi nagrad in dobitniku Bodeče Neže, nagrade za najbolj seksistično izjavo leta, ter pogovoru z umetnico Neveno Aleksovski, soavtorico razstave Ljubica Rolanda Barthesa.   RDEČE ZORE 2015: Šestnajsta edicija mednarodnega feminističnega in queerovskega festivala Rdeče zore je letos potekala od četrtka, petega marca, kulminirala pa je v zadnjih urah osmega marca s podelitvijo Bodeče Neže, nagrade za najbolj seksistično izjavo. V štirih dneh se je tako zvrstilo več kot ducat dogodkov, največ na Metelkovi, natančneje v klubu Tiffany, Infoshopu in predvsem v Menzi pri koritu, ki je neke vrste alma mater Rdečih zor, ki se tako ali drugače udejstvujejo tudi v nefestivalskih dneh. Preden se lotimo podrobnejšega opisa dogodkov in refleksije moramo najprej pojasniti, zakaj sploh obravnavamo Rdeče zore v oddaji, prvenstveno namenjeni sodobni umetnosti. Prvi razlog je sila preprost. Rdeče zore so celosten festival navkljub gverilski izvedbi in sredstvom. To seveda pomeni, da se v okviru festivala zgodi žanrsko precej pester nabor dogodkov. Del je seveda namenjen tudi konvencionalni vizualni umetnosti in prav temu delu bomo namenili sklepni del oddaje. A Rdeče zore bi se dalo misliti v terminih umetnosti tudi širše. Vendar ne bomo, kot je institucijam umetnosti v navadi in tudi oddaja Art-Area je taka institucija, apropriirali ali bolje rečeno kolonizirali neke družbenokritične aktivnosti za svoj lastni angažma, ampak bomo storili obratno - dovolili bomo Rdečim zoram, da kolonizirajo Art-Areo. Med drugim je namen Rdečih zor v gradnji svobodnega avtonomnega prostora, samoorganizirane ženske in queerovske platforme, kultiviranje nehierarhičnosti, interaktivnosti in interdisciplinarnosti, t