Novice

zadetki za Evropsko leto kulturne dediščine 2018

Projekt evropskega leta kulturne dediščine 2018 – WeAre#EuropeForCulture

CED, 31. julij 2018 ― Evropska komisija (DG EAC) je objavila javno naročilo pod naslovom »WeAre#EuropeForCulture« (EAC/27/2018), s katerim vabi k sodelovanju pri projektu evropskega leta kulturne dediščine 2018 (ELKD). Namen projekta je vključiti skupine starejših in mlajših Evropejcev, ki jih je težko doseči in še ne sodelujejo v dejavnostih kulturne dediščine. Rok za oddajo vlog: 10. sept. 2018.

Avstrija predseduje Svetu EU

CED, 27. julij 2018 ― Od 1. julija do 31. decembra 2018 Avstrija predseduje Svetu Evropske Unije, tudi na področju kulture in AV. Središčna tema so Evropska strategija za kulturo, Evropsko leto kulturne dediščine, izzivi kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v digitalni dobi ter avdiovizualne medijske storitve.
Kjer so čebele doma

Kjer so čebele doma

SEM, 12. junij 2018 ― V četrtek, 14. junija ob 19. uri bo v  Slovenskem etnografskem muzeju odprtje osrednje letošnje razstave Kjer so čebele doma, ki razkriva zbirke SEM in podaja pogled na avtohtono kranjsko čebelo, panje, poslikane panjske končnice in čebelnjake, katerih bogata dediščina večplastno zaznamuje slovensko kulturno krajino. Z njo SEM obeležuje tudi prvo praznovanje Svetovnega dneva čebel in Evropsko leto kulturne dediščine 2018. Pri razstavi  sodelujejo številne ustanove in posamezniki. Avtorica razstave je Barbara Sosič, kustodinja  Slovenskega etnografskega muzeja, soavtorica pa dr. Bojana Rogelj Škafar, njeno izvedbo pa je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS. Slovenija je domovina odličnih čebelarjev in avtohtone kranjske čebele. Ima več kot 11.000 čebelarjev, slovensko pokrajino bogati več kot 13.000 čebelnjakov in okoli 180.000 panjev s čebelami, ki nabirajo kakovosten med in dajejo druge pridelke. Razstava predstavlja nekdanje in današnje čebelnjake ter pester izbor čebeljih panjev, njihovih domovanj -  iz zbirke SEM  in iz drugih slovenskih muzejev (Čebelarskega muzej Radovljica, Posavskega muzeja Brežice, Tehničnega muzej Slovenije). Razstavljeni so tudi panji iz sosednjih držav, v katerih prav tako domuje kranjska čebela – iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine (za  razstavo jih je posodil Etnografski muzej Zagreb) ter iz Avstrijske – Štajerske (izposojenih prek Štajerske čebelarske zveze).   Posebno mesto je na razstavi posvečeno poslikanim panjskim končnicam iz zbirke SEM, ki so  izvirna zvrst ljudske umetnosti in v njej edina likovna zvrst s številnimi posvetnimi figuralnimi motivi in z moralističnimi in satiričnimi vsebinami. V času njihovega nastajanja, torej od srede 18. stoletja do prve svetovne vojne, je bilo poslikanih več kot 50.000 končnic. V poznem 19. stoletju so bile panjske končnice razširjene na Gorenjskem, južnem Koroškem, na vzhodnem Štajerskem, v Prekmurju, medtem ko v južnem pasu Slovenije in v neslovenskih deželah niso bile v navad
Odprtje razstave NEANDERTALCI IZ KRAPINE

Odprtje razstave NEANDERTALCI IZ KRAPINE

Mestni muzej Idrija, 25. maj 2018 ― Cerkljanski muzej in Muzej krapinskih neandertalaca vas vabita na odprtje gostujoče razstave NEANDERTALCI IZ KRAPINE v petek, 1. junija 2018, ob 19. uri v Cerkljanskem muzeju. Gostujoča razstava Neandertalci iz Krapine je rezultat sodelovanja med dvema območjema, ki nosita znak evropske dediščine − Partizansko bolnico Franja iz Slovenije in Muzejem krapinskih neandertalaca z nahajališčem Hušnjakovo s Hrvaške. Na razstavi bo s kartami, fotografijami, fosili in kopijami predstavljena največja zbirka posameznega najdišča neandertalcev na svetu, ki govori o najstarejših neandertalcih v Evropi. Starost najdb je ocenjena na 125.000 let, odkrili pa so jih konec 19. stoletja v Krapini na Hrvaškem. Razstavo, ki bo na ogled do 31. julija 2018, bo odprl Gojko Zupan, nacionalni koordinator znaka evropske dediščine. V kulturnem programu bodo sodelovali glasbeniki z Akademije Franza Liszta iz Budimpešte, tudi nosilke znaka evropske dediščine. Na dan odprtja bomo pripravili srečanje predstavnikov območij znaka evropske dediščine iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Italije in Češke. Dogodek bo potekal v okviru projekta Partizanska bolnica Franja – dediščina Evrope, ki smo ga pripravili v letu evropske kulturne dediščine in v njem povezali različne aktivnosti od lokalnega do evropskega nivoja. Sočasno bo v muzeju odprta tudi razstava Tinka Tonka Flavtofonka in neandertalčeva piščal iz Divjih bab, na kateri bo predstavljena izobraževalna glasbena slikanica avtoric Tinkare Kovač in Kiki Klimt.   Lepo vabljeni!

Dan Valvasorjeve knjižnice Krško 2018

Kamra.si, 22. maj 2018 ― V petek, 25. maja 2018, prireja Valvasorjeva knjižnica Krško v mestnem parku vsakoletno popoldansko druženje ob igrah, pravljicah in ustvarjalnicah za vse generacije, poznano tudi kot Dan Valvasorjeve knjižnice Krško. Glavna nit tokratnega dogajanja bosta domoznanska in kulturna dediščina, saj bodo oživele podobe domačega okolja, s katerimi bo knjižnica opozorila na praznovanje Evropskega leta kulturne dediščine.
Furmanstvo ne bo utonilo v pozabo

Furmanstvo ne bo utonilo v pozabo

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. maj 2018 ― Studio Proteus Postojna nadaljuje s produkcijo dokumentarnih filmov, tokrat bodo predstavili javnosti prvega izmed dveh filmov o tradiciji furmanstva ter z njim povezanih dejavnosti na območju Postojne in širše Notranjske vse do Ilirske Bistrice. Lani decembra so pričeli z izvajanjem projekta, ki so ga uspešno prijavili na razpis Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Dediščina furmanstva, foto Valter Leban Premiera prvega dela dokumentarnega filma o furmanstvu bo na sporedu v torek, 18.maja 2018 ob 19.uri dvorani  Kulturnega doma v Postojni, sledili pa bosta premieri v Pivki in v Ilirski Bistrici. Film je nastal v partnerstvu med podjetjem Studio Proteus, Občino Postojna, nosilec projekta pa je društvo Kolut. Člani filmske ekipe – scenarist in režiser Drago Mislej-Mef, režiser Dušan Milavec, snemalca Manuel Tomšič in Neja Kalan, Nevenka Burger, odgovorna urednica Alenka Furlan Čadež in producent Ernest Zakarija – so se na teren podali konec lanskega leta. Slabe tri četrtine proračuna filma, ki znaša okroglih 66 tisoč evrov je sofinanciranih s sredstvi evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ob tem pa je zaposlitev dobila ena oseba. » Dolgoročni cilj filma je ozaveščanje o kulturni dediščini furmanstva«, je uvodoma poudarila Furlan Čadeževa, pritrdil pa ji je tudi župan občine Postojna Igor Marentič, ki meni, da je to tudi odlična promocija občine in krajev, po katerih je tekla furmanska pot. Producent  in direktor Studia Proteus Ernest Zakarija – Neto je izrazil zadovoljstvo, saj mu je uspelo animirati kolege – Postojnčane, ki so uspeli v filmskem svetu kar je bilo zagotovilo, da bo tudi ta projekt uspel. Posebej ga veseli dejstvo, da je na sodelovanje pristal Drago Mislej- Mef. »Ob snemanju filma smo se veliko naučili, naredili smo ga rekordnem času, veliko materiala pa je posnetega za nadaljevanje  filma, ki bo nekoliko bolj sproščen«. Ob snemanju filma o furmanih je ekipa imela priložnost spoznati tudi druge obrti, ki izgin
Plečnikovi hiši nagrada EU za <mark>kulturno</mark> <mark>dediščino</mark>

Plečnikovi hiši nagrada EU za kulturno dediščino

Marijan Zlobec, 15. maj 2018 ― Danes sta Evropska komisija in Europa Nostra, vodilna evropska organizacija na področju kulturne dediščine, razglasili zmagovalce nagrade Evropske unije za kulturno dediščino / Europa Nostra za leto 2018. 29 zmagovalcev iz 17 držav je prejelo priznanje za izjemne dosežke na področju ohranjanja, raziskav, predanega dela ter izobraževanja, usposabljanja in ozaveščanja. Med letošnjimi zmagovalci je Plečnikova hiša v Ljubljani. Žirija je […]
Med dobitniki nagrade Europa Nostra <mark>2018</mark> tudi Plečnikova hiša

Med dobitniki nagrade Europa Nostra 2018 tudi Plečnikova hiša

Misli, 15. maj 2018 ― Evropska komisija in organizacija Europa Nostra sta danes razglasili dobitnike nagrade EU za kulturno dediščino / Europa Nostra za leto 2018. Priznanje za izjemne dosežke na področju ohranjanja, raziskav, predanega dela in izobraževanja ter usposabljanja in ozaveščanja je prejelo 29 dobitnikov iz 17 držav, med njimi Plečnikova hiša v Ljubljani.

Ustvarjalne sinergije v Gradcu

CED, 14. maj 2018 ― Motovila (CED Slovenija) je na povabilo Ministrstva za kulturo Avstrije (CED Avstrija) in Urada štajerske deželne vlade 18. apr. 2018 sodelovala na mednarodnem dogodku, kjer je promovirala slovenske projekte s podporo Ustvarjalne Evrope. Dogodek je del aktivnosti Evropskega leta kulturne dediščine.

Kako smo ustvarili sinergije med programi Evropa za državljane, Ustvarjalna Evropa in Erasmus+

CED, 11. maj 2018 ― V okviru Evropskega leta kulturne dediščine je 17. aprila 2018 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekal odlično obiskan dogodek »Ustvarjalne sinergije+« v organizaciji Motovile in Cmepiusa, namenjen spodbujanju sodelovanja raznovrstnih organizacij v okviru treh različnih evropskih programov financiranja - Evropa za državljane, Ustvarjalna Evropa in Erasmus+ (skupaj z akcijo eTwinning).
Slovesnost ob 75-<mark>letnici</mark> ustanovitve Partizanske bolnice Franja

Slovesnost ob 75-letnici ustanovitve Partizanske bolnice Franja

Mestni muzej Idrija, 11. maj 2018 ― Ob 75-letnici ustanovitve Partizanske bolnice Franja in ob mednarodnem muzejskem dnevu Vas vljudno vabimo na slovesnost, ki bo potekala v soboto, 19. maja 2018, ob 14. uri v Partizanski bolnici Franja.   Program:1. Pozdrav Ivane Leskovec, direktorice Mestnega muzeja Idrija2. Pozdrav Jurija Kavčiča, župana Občine Cerkno3. Pozdrav Jane Rojc, pobudnice in vodje natečaja  OTROCI POMAGAJO OTROKOM, Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas4. Nagovor dr. Dušana Kebra, predsednika Rdečega križa Slovenije5. Kulturni program, ki ga bodo oblikovali devetošolci Osnovne šole Cerkno pod vodstvom Vanje Lampič in ob spremljavi harmonikarja Pavla Magajneta Konec leta bo minilo 75 let, odkar je v soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem zaživela skrivna partizanska bolnišnica, enkraten primer zdravstvene oskrbe ljudi v izrednih razmerah. Dr. Volčjak je po nasvetu domačina Janeza Peternelja, gospodarja kmetije v bližnjem Podnjivču, skupaj s sodelavci zgradil leseno barako, ki je 23. decembra 1943 sprejela prve ranjence. Takrat se je na tem mestu začela rojevati zgodba o tovarištvu, pogumu in solidarnosti med domačini, osebjem bolnišnice in ranjenimi vojaki različnih narodnosti, ki so se v času 2. svetovne vojne borili proti fašizmu in nacizmu. Ne samo v imenu, tudi sicer je bolnišnici poseben pečat vtisnila zdravnica Franja Bojc Bidovec, ki jo je najdalj časa vodila. Leta 2015, sedemdeset let po koncu vojne, je Partizanska bolnica Franja prejela znak evropske dediščine in s tem pomembno priznanje za vlogo, ki jo je odigrala v zgodovini in kulturi Evrope. Njena sporočila so univerzalna in aktualna tudi v sodobnem času. Pomembno je, da jih posredujemo mladim generacijam, ki danes odraščajo, zato smo jih v tolikšni meri vključili v program slovesnosti. V marcu 2018 se je s slovesno podelitvijo priznanj in nagrad in z odprtjem razstave zaključil 8. otroški likovni natečaj OTROCI POMAGAJO OTROKOM 2017. Na njem je sodelovalo okoli 900 otrok iz 6 držav in 132 šol. Natečaj pripravlj
še novic