SEM, 18. september 2018 ― Center kitajskega spomina pri Narodni knjižnici Kitajske je prevedel knjigo Slovenskega etnografskega muzeja Dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dediščine s filmom (2015). V četrtek, 20. septembra 2018, jo bodo predstavili na drugem Forumu strokovnjakov s področja nesnovne kulturne dediščine Kitajske ter srednje in vzhodno evropskih držav v mestu Hangzhou. Gospod Tian Miao iz Centra kitajskega spomina je k besedi povabil direktorico SEM dr. Tanjo Roženbergar in eno od avtoric, hrvaško etnologinjo dr. Mirelo Hrovatin.  V kitajskem mestu Hangzhou med 17. in 22. septembrom 2018 poteka drugi Forum strokovnjakov s področja nesnovne kulturne dediščine Kitajske ter srednje in vzhodno evropskih držav (The second China & Central and Eastern European Country’s Expert Forum), včasih označen tudi kot 16+1. Tema Foruma so predvsem obrtna in ročna znanja (Creating Cultural Memories with Hands). Slovenski etnografski muzej zastopa dr. Tanja Roženbergar z referatom Tradicionalna obrt v Sloveniji in njen vzdržnostni razvoj. V četrtek, 20. septembra ob 19.30, bo sodelovala tudi pri predstavitvi kitajskega prevoda monografije Dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dediščine s filmom, ki v kitajskem prevodu izgleda takole: 非物质文化遗产的影像记录与呈现—欧洲的经验, 清华大学出版社. Osnovnemu naslovu so dodali podnaslov Evropske izkušnje, naslovnica pa vsebuje še podatke, da je knjigo uredila Nadja Valentinčič Furlan, da so jo prevedli v Projektnem prevajalskem centru za serijo kitajskih prevodov spomina in da jo je izdala založba Tsinghua University v seriji Kitajski prevodi spomina leta 2018. Pobudo za prevod knjige je dal gospod Tian Miao, namestnik direktorja Centra kitajskega spomina (China Memory Center) pri Narodni knjižnici Kitajske, ki je koordiniral dogovarjanje, prevajanje in pripravo na tisk ter prispeval dodaten predgovor. V njem razkriva, da je prevod rezultat skupnih prizadevanj prvega foruma leta 2016 v Varšavi, kjer je Tanja Roženbergar predstavila delo slovens

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. september 2018 ― Zelše, Cerknica – V cerkvi svetega Volbenka v Zelšah je Ljoba Jenče z Juretom Goručanom na sobotnem koncertu z naslovom Od Marije Cerkniške predstavila arhetipe v slovenski ljudski pesmi. Koncert je posvetila evropskemu letu kulturne dediščine, z njim pa želi ohraniti slovensko in notranjsko kulturno dediščino. Jenčetova jutri odhaja v Argentino, kjer bo arhetipe predstavila tamkajšnjim Slovencem in drugim. Koncert Od Marije Cerkniške, Ljoba Jenče in Jure Goručan, cerkev sv. Volbenka, Zelše, 1. september 2018 Foto: Tine Šubic Znana notranjska pevka in zbirateljica ljudskega izročila se je tokrat posvetila arhetipom v slovenski ljudski pesmi. »Tematiko je podprlo ministrstvo za kulturo; ljudska pesem je ogrožena, obenem pa razsvetljuje korenine slovenskega izročila in našo vpetost v širšo, evropsko in globalno okolje,« pravi Jenčetova, ki je cerkev sv. Volbenka napolnila s svoji glasom in zvoki, ki jih je izvabila iz kristalne sklede in gonga. Na vibrafonu jo je spremljal pianist Jure Goručan. »Pesmi interpretiram a cappella, samo z glasom, grem pa tudi v sodobne interpretacije, ker to zahteva sodobni oder to od nas zahteva.« Koncert je naslovila po Mariji, ki ji je posvečena cerkniška cerkev. »Je zaščitnica celega polja, ena od pesmi obelodanja prav ljubezen ljudi do Marije, ki jih varuje skozi stoletja. Vsaj en koncert sem želela posvetiti Mariji, ki je sicer vedno nekako zakrita.« Ob koncu je Jenčetova zapela še pesem s preprostim naslovom Travnički so že zeleno, za katero pa sam pravi, da v sebi nosi celo slovensko dušo. »Slišala sem jo peti na Jezeru od enega ata; včasih so jo peli po vaseh, vendar je ugasnila. S takimi koncerti želim doseči, da bi se slovenske ljudske pesmi ohranile in pele naprej,« je povedala Jenčetova. »Tako pa so ljudje zaljubljeni v dalmatinske pesmi – nimam nič proti njim, tudi meni so všeč –, čeprav bi lahko ohranili našo ljudsko, ki nas nahrani z vsemi silami prednikov in bi jo morali bolj spoštovati.« S pesmijo Tr

SEM, 6. september 2018 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                                                 Ljubljana, 4. september 2018 Ob koncu poletja je Slovenski etnografski muzej morje pripeljal v Ljubljano V petek, 14. septembra 2018 ob 18. uri bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje razstave Morje – naše življenje: Odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine, s katero muzej obeležuje Evropsko leto kulturne dediščine 2018 in je posvečena slovenskim zamejcem. Avtorica razstave je mag. Polona Sketelj, kustodinja SEM in je nastala v sodelovanju s sedanjim lastnikom bogate družinske zbirke predmetov Bogdanom Petelinom. Arhitekturo razstave in grafično oblikovanje je izvedel oblikovalec Luka Kern.  O razstavi Zgodba ribiške družine Caharija, po domače Babčevih iz Nabrežine pri Trstu, predstavlja življenje slovenskih družin Tržaškega primorja, vsakdanjik in praznik slovenskih družin, ki so si desetletja utirale pot na kraški zemlji, med oljkami, vinogradi in med valovi ob strmi kraški obali. Na ogled je več sto predmetov iz družinske zapuščine, ki jih je hranilo pet rodov družine Caharija. Sprva so te predmete vsakodnevno uporabljali, kasneje so jih hranili kot spomin na prednike in minule čase. Prevladujejo predmeti za ribolov, prodajo rib, notranja oprema, osebni predmeti posameznih družinskih članov in dokumenti, dopolnjujejo pa jih fotografije iz družinskega arhiva. Razstava je zasnovana s prepletom besedil kustodinje razstave in besedil lastnika zbirke. Kustodinja z besedili umešča družino Caharija v prostor in čas, medtem ko B. Petelin na razstavi spregovori v prvi osebi in obiskovalcem na ta način približa življenje konkretne slovenske ribiške družine iz Nabrežine pri Trstu. V uvodu se obiskovalci seznanijo z utrinki življenja iz Nabrežine in si s pomočjo zračnega posnetka Nabrežine približajo dom Babčevih. Osrednji razstavni prostor je zasnovan kot podstrešje, na eni strani se obiskovalcem odpira prostorski pogled na dejansko

SEM, 3. avgust 2018 ― Od nedelje, 5. avgusta, ko je vstop v muzej prost, do 6. septembra 2018 je v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) ob razstavi Kjer so čebele doma na ogled interaktivni paviljon Čebelji svet, ki v SEM gostuje na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo RS. Obiskovalci lahko v paviljonu na interaktiven način doživijo svet čebel, si s pomočjo virtualne resničnosti  približajo čebele, se z njimi fotografirajo, poslušajo brenčanje čebel, vonjajo propolis ter spoznajo še marsikaj zanimivega iz sveta čebel z uporabo sodobne tehnologije.  Slovenski etnografski muzej pripravlja vzporedne prireditve in dogajanja ob svoji osrednji razstavi Kjer so čebele doma, začenši že avgusta s paviljonom Čebelji svet. Na razstavi Kjer so čebele doma, s katero SEM obeležuje prvo leto praznovanja Svetovnega dneva čebel in Evropsko leto kulturne dediščine 2018, muzej razkriva svoje zbirke in podaja pogled na avtohtono kranjsko čebelo, panje, poslikane panjske končnice in čebelnjake, katerih bogata dediščina večplastno zaznamuje slovensko kulturno krajino. Paviljon Čebelji svet, ki je na ogled v avli muzeja, je kot vzporedna atrakcija namenjen ozaveščanju o pomembnosti čebel in ostalih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo, za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano v svetu – torej preprečevanje lakote ter posledično za izboljšanje kakovosti življenja vsakega posameznika. V preteklih dveh letih je paviljon gostoval po svetu (na sedežu Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, na sejmu Agra Slovenija, na sedežu Evropske komisije v Bruslju v Belgiji, kongresu Apimodije v Istanbulu v Turčiji, na mednarodnem sejmu vina in žganih pijač v Hongkongu ter v Združenih narodih v New Yorku, ZDA), sedaj pa bo na ogled obiskovalcem Slovenskega etnografskega muzeja, kjer jim bo na inovativen ter tehnološko sodoben način približal projekt svetovni dan čebel oz. pomen čebel, drugih opraševalcev ter čebelarstva nasploh za prehranski sektor in varovanje okolja. Čebelji