<mark>Cerknica</mark>: Zlati bralci prejeli posebna priznanja

Cerknica: Zlati bralci prejeli posebna priznanja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. junij 2019 Cerknica, 11. junij – Maistrovi večeri, ki jih prireja Notranjsko domoljubno društvo general Maister, so v Cerknici dodobra uveljavljeni. Gostitelj večera Bogdan Urbar je tokrat gostil gledališko igralko, domačinko Marjano Brecelj. V sproščenem pogovoru sta se dotaknila različnih dogodkov iz igralkinega življenja, njene mladosti, ko je bila zaradi delovnih obveznosti očeta Marijana Breclja in matere, dramske igralke Ančke Levar razpeta med Ljubljano in tedanjo prestolnico države Beogradom. Maistrov večer v Cerknici, dvorana KD, 11. junij 2019, Foto: JL Brecljeva, ki števila let, ki jih šteje nikakor ne kaže, je obudila prenekateri spomin, tako na šolska leta v Ljubljani, Beogradu, pa na študijska leta  v Ljubljani.  Prejemnica študentske Prešernove nagrade za vlogo Gospe v Genetovih Služkinjah je nakazala izjemno igralsko pot. Zaposlila se je v Drami, kjer je dočakala tudi upokojitev, gostovala na številnih slovenskih odrih, pečat pa pustila tudi v filmskih vlogah in radijskih igrah. Zdi se, da je duh prijateljstva, mladosti in optimizma, tako značilen za povojno generacijo mladih, ki so z navdušenjem sprejemali vse, od mladinskih delovnih brigad, do študijskih in delovnih obveznosti, prenesla tudi v kasnejše poklicno in zasebno življenje. Prizanesljiva do svojih let in poklicne aktivnosti, saj so »igralci v teh ( njenih, op. avtorice ) letih redek pojav in režiserji potrebujejo tudi stare igralce, saj njenega letnika ni več veliko aktivnega.« Navdušena nad sodelovanjem z mladimi, saj jo to ohranja v kondiciji, ko se njeni sodobniki ukvarjajo z diagnostiko je  tudi ambasadorka bolnikov z demenco v Deosovem domu za starejše v Vnanjih Goricah. Pogovor je vodil Bogdan Urbar, ki je tudi tokrat iz sogovornice izvabil številne informacije, ki jo osvetljujejo v povsem drugačni luči, kot jo poznajo sosedje in znanci. Na vprašanje »Kaj je zate domoljubje?«, ki ga voditelj ob koncu pogovora zastavi slehernemu sogovorniku, je Brecljeva odgovorila z uvodnimi s
O, ja stari ded, star’ga deda nočem imet’!

O, ja stari ded, star’ga deda nočem imet’!

Notranjsko primorske novice » Kultura, 3. marec 2019 Cerknica – V programu letošnjega pustnega dogajanja v Cerknici so dali nekoliko več poudarka ljudskemu petju. Tako na pustni ponedeljek, 4. marca, v kulturnem domu pripravljajo prireditev z naslovom O, ja stari ded, star’ga deda nočem imet’!, na kateri bo vse polno ljudskih plesov, pesmi in zgodb. Prijeten večer bodo stkali člani Kulturnega društva Raka Rakek, učenci podružnične šole Maksim Gaspari iz Begunj pri Cerknici, ljubitelji ljudskega petja Grlica iz Cerknice, člani skupne Zarja z Dolenjske in ljudski pevci Jezerci iz Dolenjega Jezera. Maškara Bloke, foto Ljoba Kenče Po starem izročilu so se morala dekleta poročiti do pusta. Pozimi je bil čas za ohcet in tudi zimska prehrana je ljudem to omogočala, saj so si že pred božičem pripravili kolin, ostale dobrine pa so že tako morale biti v kašči od poletja in jeseni. Zima je bil letni čas, ko so imeli čas eden za drugega in za notranja opravila, tudi druženje. Starejši ljudje povedo, da so ohceti trajale tudi po tri dni, vključno z dekliščino in fantovščino pa en teden skupaj, kolikor traja tudi pust v Cerknici. Po pepelnici pa je nastopil strogi post in upanje na ljubezen in ženitev je morala počakati novega letnega cikla. V programu letošnje kulturne prireditve na pustni ponedeljek bo malo več poudarka na ljudskemu petju, kot ga je bilo prejšnja leta. Pustarji so k predstavitvi  povabili Kulturno društvo Rak z Rakeka, ki se kot izredno uspešna notranjska folklorna skupina uveljavlja v regiji ter na gostovanjih doma in v tujini in z velikim veseljem ohranja notranjsko izročilo pa tudi tisto iz drugih pokrajin. Tokrat bodo z mladim dekletom zaplesali tožbo, da se s starim dedom ne bo ženila, saj bi to pomenilo betežnost in morebiti celo neplodnost. Pridruži se jim dragonar in celo Butalec, da bi mladenki ja odgnali nesrečo. Z njimi bodo obudili tudi pesem izpred druge svetovne vojne z naslovom Cierkenca je lejpu mejstu in čas, ko so kontrabantarji pri Zgoncu, fabriki za sifon in krahelne, v poned
Raznolik izbor del Miša Strmana na ogled v galeriji Krpan

Raznolik izbor del Miša Strmana na ogled v galeriji Krpan

Notranjsko primorske novice » Kultura, 1. marec 2019 Cerknica – Zaradi skrbi si ne gre delati sivih las, so prepričani v Društvu notranjskih kulturnikov Krpan, kjer so ob bok letošnjemu karnevalu na debeli četrtek v galeriji Krpan na ogled postavili dela akademskega slikarja Božidarja Strmana – Miša s pomenljivim naslovom Ne se sekirat. Odprtje so začinili z izvirnim programom, s katerim so se poklonili tako cerkniškemu pustu kot tudi umetniku. Razstava akad.slikarja Božidarja Strmana – Miša – galerija Krpan Cerknica, foto Tine Šubic Ne se sekirat je tudi naslov skladbe o debelem četrtku, ki uvaja pustni teden in jo je napisal Miha Razdrih in jo zapel ob odprtju, da je takoj našla prostor v srcih obiskovalcev, ki si bili po žaganju babe in predaji oblasti butalskemu županu že prav prešerno razpoloženi. Z ´Ne se sekirat´ so Razdrihu pritegnile dramska igralka Marijana Brecelj ter Liza Vipotnik in Jera Razdrih. Izredno poslušljivo pesem lahko poslušate na spletu. Za glasbeno spremljavo so ob odprtju poskrbeli Blaž Albreht, Miha Pinterič in Filip Fratina. Miha je na veseli pustni čas nakazal še z eno svojo pesmijo, z nastopom, ki je na obraze zbranih narisal širok nasmeh, pa je odprtje popestrila tudi Brecljeva. Razstava: od coprnic do bloškega smučarja »Mislim, da hodim svojo pot in da sva si z mojim slikarstvom medsebojna dolžnika, oba pa sva našla mesto v bloškem prostoru,« je Mišo Strman dejal pred leti. Da je ostal na lastno začrtani poti akademski slikar dokazuje tudi s pisanim izborom svojih del, ki jih je razstavil v galeriji Krpan, od upodobitev Martina Krpana, bloškega smučarja in coprnic do skulpture bloškega vola, katerega večji ´brat´ stoji pri Zavrhu. Strman se je v svoji karieri namreč lotil tudi kiparskih podvigov, pri čemer je ustvarjal z različnimi materiali. Poleg skulpture vola je med drugim oblikoval še bloškega smučarja, ki pozdravlja obiskovalce večnamenske dvorane v Novi vasi, in več kot trimetrski kip Martina Krpana pri Sveti Trojici. Kot pravi Strman, med tehnikami, s katerim
Na ogled »<mark>pustne</mark>« ilustracije Iva Kvartuča Ajve

Na ogled »pustne« ilustracije Iva Kvartuča Ajve

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. februar 2019 Cerknica – V zastekljenem prostoru pri nekdanji trgovini zadruge Krpan v središču Cerknice bodo od četrtka, 28. februarja, do pepelnične srede na ogled umetniške ilustracije poznanih likov cerkniškega karnevala, kot jih vidi umetnik in srčni pustar Ivo Kvartuč Ajva. Hudič v manekenski pozi, avtor Ivo Kvartuč Ajva, foto KP Ajva v Cerknici razstavlja pustni ciklus štirih slik tradicionalnih pustnih likov, ki jih je obarval v svoji značilni maniri. Tako je Martina Krpana prikazal v bolj moderni, drzni, celo jokerski podobi, hudič je na njegovi sliki zavzel manekensko pozo. Piko Nogavičko je slekel v poredno čarovnico, ki bi lahko bila karnevalska Liza, pramati Uršulo pa preoblekel v milo in prijazno gospo. Njegova dela bodo na ogled do pepelnične srede, ko bodo v Cerknici pokopali pusta. Razstava je prodajna. Opozarjajo na prazne prostore v mestu »Z veseljem smo se odločili, da na ogled postavimo dela Ajve, saj je dolgoletni srčni pustar,« je povedala Ksenija Preželj iz Pustnega društva Cerknica in obenem dejala, da razstava nosi tudi širše sporočilo. Postavili so jo namreč v prostoru sredi mesta, ki sameva že več kot leto dni. »S tem opozarjamo na prazne prostore in stavbe, ki jih je v Cerknici vse polno in bi lahko dobili nove vsebine,« pravi Prežljeva. »Mi smo se odločili, da prostor obudimo s postavitvijo razstave, primeren pa bi bil tudi za kaj drugega. Škoda je, da da taki prostori, drugje celo cele stavbe, samevajo in propadajo, ko pa bi jih lahko napolnili z zanimivimi vsebinami.« pet
Srebrna plaketa JSKD-ja v roke cerkniškemu kulturniku Tonetu Urbasu

Srebrna plaketa JSKD-ja v roke cerkniškemu kulturniku Tonetu Urbasu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. januar 2019 ― Ljubljana – Med prejemniki najvišjih priznanj, ki jih podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, je tudi dolgoletni kulturni delavec iz Cerknice Tone Urbas. Srebrno plaketo je prevzel na podelitvi, ki je bila 24. januarja na Ljubljanskem gradu. Tone Urbas, prejemnik srebrne plakete JSKD, Ljubljana, 24. januar 2019 Foto: Matej Maček/JSKD Urbasu je JSKD srebrno plaketo podelili za njegovo predanost in strokovnost pri dolgoletnem organizacijskem delu na področju ljubiteljske kulture. Med drugim z bogatimi znanjem in izkušnjami ter organizacijskimi in vodstvenimi sposobnostmi že vrsto let soustvarja zgodovino slovenskega godbeništva. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim križ za zasluge mednarodne glasbene organizacije CISM za več kot 50-letno igranje v godbi in naziv častnega občana Cerknice, leta 2014 pa odličje Bojana Adamiča za izjemne zasluge na področju slovenskega godbeništva. Tone Urbas je kulturno pot je začel leta 1958, ko se je pridružil cerkniški godbi, katere član je še danes. Vrsto let je bil njen predsednik, pozneje je deloval v upravnem odboru. »Godba Cerknica je bila prvo in edino društvo, ki se je odzvalo začetni pobudi za oblikovanje tradicionalnih pustnih prireditev; kot član organizacijskega odbora in izvršilnih organov Pustnega društva Cerknica je bil oblikovalec pustnih prireditev v Cerknici,« so o širokem delovanju Urbasa zapisali v obrazložitvi. Ob 300-letnici izida Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja je bil Urbas predsednik organizacijskega odbora, ki je skrbel za izvedbo mednarodnega simpozija o dediščini in bloškem smučanju. V delo takratne Zveze pihalnih orkestrov Slovenije se je vključil leta 1992, pozneje pa je sodeloval pri ustanovitvi Zveze slovenskih godb kot prve samostojne zveze društev na področju godbeništva v Sloveniji. Tretje mandatno obdobje je njen podpredsednik, dva mandata pa je bil njen predsednik. V preteklem mandatu je bil član predsedstva Zveze kul
Učenec cerkniške šole na glasbeni olimpijadi osvojil bronasto priznanje

Učenec cerkniške šole na glasbeni olimpijadi osvojil bronasto priznanje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. maj 2018 Cerknica – Učenec cerkniške osnovne šole Luka Kraševec je na 4. mednarodni glasbeni olimpijadi, ki je bila med 18. in 21. aprilom v estonskem Talinu, zastopal Slovenijo kot prejemnik zlatega priznanja na državnem tekmovanju Slovenska glasbena olimpijada. Na zelo obsežnem in vsestranskem tekmovanju, ki obsega pisno-slušni test, komponiranje in izvedbo avtorske skladbe, doživeto petje izbrane pesmi ter a vista petje in izvajanje ritma, je osvojil bronasto priznanje. Luka Kraševec, mednarodna glasbena olimpijada, Talin, Estonija, 18.–20. april 2018 Foto: OŠ Notranjski odred Cerknica Kraševec, ki sicer obiskuje Osnovno šolo Notranjski odred Cerknica, je skladbi, ki jo je napisal za trobento in klavir, dal naslov Ples snežink. Pri izvedbi ga je na klavirju tako na državnem kot na mednarodnem tekmovanju spremljala Monika Simičak. V pevskem delu tekmovanja je z interpretacijo pesmi Čez šuštarski most, pri kateri ga je na kitari spremljal Dominik Križ, žirijo tako navdušil, da so ga povabili k izvedbi pesmi na zaključnem koncertu, kjer sta z Dominikom vnovič požela navdušenje. Sicer je ekipa cerkniške šole pod vodstvom mentorice Jasmine Vidrih Žagar s predstavitvijo svoje države tudi v netekmovalnem delu olimpijade pustila velik pečat. Pohvalili so tako ljudsko petje učencev Frančiška Križa in Anžeta Kranjca kot tudi izvedbo špicpolke Požugana, predstavitev Cerknice in Cerkniškega jezera ter skupni ‘zibenšrit’, ki so ga zaplesali z Branko Rotar Pance, predstojnico oddelka za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo, in njenim možem, ki sta bila oblečena v slovensko narodno nošo. Tudi za ta nastop so poželi glasne ovacije. Popotovanje je bilo na trenutke zelo stresno in naporno, a kljub temu zelo lepo. Nabrali so nekaj neprecenljivih življenjskih izkušenj, ki bodo vsem, še posebej pa učencem, dolgo ostale v spominu. Velike zasluge za to imajo donatorji, ki so jih finančno podprli in štirim otrokom omogočili, da so Kraševca spremljali na tako pomembnem
1965 <mark>Cerknica</mark> – <mark>Pust</mark>

1965 CerknicaPust

Stare slike (Cerknica), 7. april 2018 ― Pogreb pokojnega pusta je bil v Cerknici vedno na pepelnično sredo. Običajno je bil pogrebni sprevod zelo svečan. Začel se je v zgodnjih popoldanskih urah v hiši žalosti, ki je bila po navadi ena od cerkniških gostiln, največkrat Žajfenca, kjer je pust ležal na parah. Pogrebni sprevod je zavil od tu po ulicah in cestah […]
Razstava risb Milana Rota pritegnila množico obiskovalcev

Razstava risb Milana Rota pritegnila množico obiskovalcev

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. februar 2018 Cerknica – Ob kulturnem prazniku so se v Društvu notranjskih kulturnikov Krpan spomnili svojega ustanovnega člana in izjemnega slikarja, pustarja in prijatelja Maksimiljana oziroma Milana Rota, ki je preminil decembra 2015. V galeriji Krpan so odprli razstavo njegovih risb in njemu v čast pripravili spominski večer. Razstava Portreti in risbe iz skicirke akademskega slikarja Maksimiljana Rota, galerija Krpan, Cerknica, 8. februar 2018 – Foto: Valter Leban Zasneženi vrt galerije Krpan je bil premajhen za vse, ki so se zbrali na spominskem večeru. Milanovi sorodniki in prijatelji, kulturniki in pustarji ter drugi obiskovalci so prisluhnili Grlicam, pevski skupini, ki se je zbrala prav za to priložnost. Milanovi prijatelji so pod vodstvom Snežne Obreza »potegnili« po notranjsko, tako kot so včasih zapeli skupaj z njim. Po notranjsko je zapela tudi pevka, pravljičarka in zbirateljica ljudskega izročila Ljoba Jenče, za poezijo je poskrbela gledališka igralka Marjana Brecelj, rdečo nit večera pa je tkal Miha Razdrih. Za razstavo Portreti in risbe iz skicirke akademskega slikarja Maksimiljana Rota, ki je odprta do 22. februarja, sta slikarjevi žena Irma in hči Hana izbrali risbe, ki jih je večino hranil še v skicirkah in so tokrat prvič na ogled javnosti. Razstavo dopolnjuje tudi njegovo zadnje delo in zbirka fotografij, ki prikazuje trenutke iz njegovega bogatega življenja. Rot namreč ni bil le akademski slikar, pač pa vsestranski kulturnik, ljudem pa je verjetno najbolj poznan po velikih likih cerkniškega pustnega karnevala, ki so nastali v njegovi glavi in jih je izdelal s pomočjo pustarjev. Spomin nanj tako ohranjajo tudi coprnica Uršula, zmaj, Jezerko, ščuke, žabice, polhi in drugi figure, ki se vsako leto na pustno nedeljo sprehodijo skozi središče Cerknice. Petra Trček
Razstavili bodo javnosti še nepoznane risbe Milana Rota

Razstavili bodo javnosti še nepoznane risbe Milana Rota

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. februar 2018 Cerknica – Letošnja razstava ob cerkniškem pustu bo posvečena Maksimiljanu Rotu, akademskemu slikarju in avtorju prepoznavnih likov pustnega karnevala, coprnice Uršule, zmaja, Butalcev in drugih. V galeriji Krpan bodo javnosti prvič na ogled risbe, ki sta jih iz umetnikove zapuščine izbrali njegova žena Irma in hči Hana. Razstavo bodo oprli na Prešernov dan ob 17. uri, ko bodo na spominskem večeru na vrtu galerije njegovi prijatelji trosili spomine na tega velikega kulturnika, pustarja in človeka. Priprava razstave risb Milana Rota, galerija Krpan, Cerknica, 1. februar 2018 – Foto: Valter Leban Portreti in risbe iz skicirke akademskega slikarja Maksimiljana Rota so v Društvu notranjskih kulturnikov Krpan naslovili razstavo, ki odstira drugačen pogled na njegovo umetniško delo. Na ogled bodo risbe akademskega slikarja, ki jih javnosti sam ni pokazal. Kot je povedala njegova hči Hana, sta jih z mamo Irmo skrbno izbrali. »Večinoma so bile založene v skicirkah; eno po eno sva odpirali in jih jemali ven, da jih bomo lahko primerno zaščitili. Izbrali sva tiste, ki so nama bile najbolj všeč, gledali pa sva tudi na to, da sva zajeli čim širšo tematiko, od portretov in figur, do ostrnic, okoliških vasi in jezera. Nekaj je tudi večjih formatov, da bo postavitev lepša.« Spominski večer bodo oblikovali Milanovi prijatelji Milan, kot so ga klicali Cerkničani, je bil eden od ustanovnih članov društva. »Bil je tudi s srcem in dušo povezan s pustom, sama pa sem ga doživljala predvsem kot izjemno pravljično bitje, saj iz njegovih del tudi v resnici nekaj žari,« pravi predsednica društva Krpan Liza Vipotnik. Samo po sebi se ji zdi umevno, da razstavo ob pustu – vedno jo odpirajo na debeli četrtek ki letos sovpade s kulturnim praznikom –, posvetijo prav Rotu. »Milan ni bil le akademski slikar, pač pa predvsem velik Krpanovec, pustar in prijatelj, zaradi česar ima tako v društvu notranjskih kulturnikov kot v pustnem društvu ogromno prijateljev, zato bodo njegovi pri
Kamniti portali v osrednji Sloveniji z enostavnima cvetovoma in listnimi vejicami

Kamniti portali v osrednji Sloveniji z enostavnima cvetovoma in listnimi vejicami

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. september 2017 ― V več hišah s kamnitimi portali so bile furmanske gostilne, tako da je že njihova namembnost narekovala arhitektonsko poudarjen glavni vhod – portal, ki je tudi sicer sodil med najpomembnejše likovne sestavine podeželske arhitekture. Vsi imajo ravno preklado in prečnika ter segmentno zaključen, večinoma rahlo potlačen lok, ki ga v temenu prekinja sklepnik (ponekod s kanelurami, volutami ali okrašen s stiliziranim listovjem), segmentna trikotnika pa krasita listni vejici s stiliziranim cvetom, ozadje je ročno štokano. Tako vrezane številke kot iniciale na sklepnikih so večinoma še vedno v baročni maniri okrašene z značilnimi zavoji. 9. Ravnik pri Hotedršici 2 (1867) Foto: Simona Kermavnar Vegetabilna motivika na portalih je na splošno zelo pogosta. Tu obravnavane variacije portalnega okrasja so, na primer: namesto stiliziranih listnih vejic trtna vitica (Vrhnika pri Ložu, 1853), bogatejša polna cvetova (župnišče v Starem Trgu pri Ložu, 1838), enojna vejica z dvema cvetovoma (Cerknica, Partizanska cesta 24, včasih Velika gasa, 1836), rozetki ter od njiju ločeni vejici (Otok pri Cerknici 1, 1845; vidni sledovi polihromacije), pravokotno se stikajoči vejici z brstičem brez cveta (Otok pri Cerknici 2, 1875), cvetova vrtnice in vejici z brstiči. Zelo lep primer slednjega je portal hiše Tabor 2 v Cerknici (t. i. Pustek), datiran z letnico 1899. Vhod je danes sicer zazidan, s čimer je stavba dodatno degradirana in naj bi bila celo na spisku za rušenje. Eden najzgodnejših je portal mogočne nadstropne vrhniške hiše na Bregu (Ljubljanska cesta 16), zaznamovan z letnico 1807 in inicialama A. I. na sklepniku. Drobna petlistna cvetova sta dopolnjena s po dvema valovitima listnima vejicama. Nadstropna bidermajerska furmanska gostilniška stavba nasproti (Ljubljanska 12) ima na sklepniku vrezano skoraj štiri desetletja mlajšo letnico, 1843, listni vejici sta tu bolj kompaktni in togi, z vidnimi sledovi polihromacije. Na Stari cesti (št. 45) je ohranjen kamnit port
Nastop klape Šufit: S Čebelarjem so na noge dvignili polno dvorano

Nastop klape Šufit: S Čebelarjem so na noge dvignili polno dvorano

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. maj 2017 Cerknica – Znana in med Slovenci zelo priljubljena dalmatinska klapa Šufit in domačini iz klape Galeb so v soboto napolnili cerkniško športno dvorano. Občinstvo so osvojili z melodijami, dišečimi po soncu in morju, srca poslušalcev pa so gostje iz Splita osvojili s pesmijo Čebelar, ki jo je z njimi ob pozibavanju pela cela dvorana. Foto: Notranjsko-primorske novice Več kot dve uri dolg koncert poslušalcev ni pustil ravnodušnih. Za začetek so jih ogreli člani notranjske klape Galeb, ki gojijo ljubezen do dalmatinskega melosa in jih umetniško vodi Ivan Marinović. Tudi v Cerknici jih že dobro poznajo in jim z veseljem prisluhnejo. Foto: Notranjsko-primorske novice Jagoda na torti pa je bil nastop klape Šufit. Med Slovenci ima številne oboževalce, ki so odprli celo profil na Facebooku. Da so resnično dobri, dokazujejo tudi številna priznanja in nagrade, ki jih pobirajo na festivalih dalmatinskih klap v Omišu, kjer so bili tri leta zapored zmagovalci tako po izboru strokovne žirije kot tudi po izboru poslušalcev, in večerih dalmatinske pesmi v Kašteli. Dalmacijo predstavljajo tudi drugje po Evropi. V Cerknici so zveste oboževalce nagradili s pesmijo Čebelar, po kateri je dvorana s fanti iz klape prepevala tudi druge pesmi. Za zadnji dve so glasove združili pevci obeh klap in skupaj zapeli Ružo crveno in Velo luko. Galebi so s klapo Šufit nastopili prvič, obe skupini pa je skupen nastop navdušil. »Oboji smo bili zadovoljni in bomo verjetno še kdaj nastopili skupaj, saj so fantje iz klape Šufit že zdaj predlagali, da tak koncert ponovimo,« je povedal Ivan Marinović.
V Begunjah ta konec tedna razstava stripov Marjana Mančka

V Begunjah ta konec tedna razstava stripov Marjana Mančka

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. april 2017 ― Begunje, Cerknica – Danes popoldne bodo v dvorani Kulturno-družabnega središča Menišija v gasilskem domu v Begunjah odprli razstavo ilustracij in stripov Marjana Mančka. Na ogled bo le ta konec tedna, v soboto in nedeljo med 9. in 18. uro. Dajnomir in Miliboža, Hribci, avtor: Marjan Manček Znani slovenski ilustrator, stripar in filmski animator Marjan Manček je lani prejel nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo, najpomembnejše priznanje na področju ilustracije; takrat smo z njim naredili pogovor. Marjan Manček Foto: Valter Leban Manček živi v naselju Selšček pri Begunjah. Ustvaril je številne ilustracije, med njegovimi liki pa so najbolj poznani Hribci, praslovenska družina, ki jo sestavljajo oče Dajnomir, mama Miliboža in sin Milimira – njihovi liki nastopajo tudi v cerkniškem pustnem karnevalu. Razstavo njegovih del bodo odprli danes ob 18. uri, z avtorjem pa se bo o njegovem delu pogovarjal Marjan Obreza. Dogodek bodo popestrili s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili violinistka Sara Čaušević, pevka Ester Kranjec, harmonikar Lovro Švigelj in kitarist Tilen Švigelj.
še novic