Kamra.si, 24. maj 2021 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 3. junija 2021, ob 18. uri vabi na Literarni večer s Ferijem Lainščkom. V ormoško knjižnico se ponovno vrača priljubljen pisatelj, pesnik, dramatik, scenarist, tekstopisec, avtor radijskih iger in karizmatičen sogovornik, Feri Lainšček (rojen leta 1959 v Dolencih na Goričkem, živi in ustvarja v Murski Soboti). Je vsestranski ustvarjalec, ki se je uveljavil z deli namenjenimi odraslim, uspehe pa dosega tudi na področju mladinske književnosti. Prenekatera njegova dela so doživela filmske in glasbene interpretacije, sam pa je za svoje literarno snovanje prejel že več nagrad: nagrado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla, kresnika za romana Namesto koga roža cveti in za roman Muriša,  večernico za mladinsko knjigo Mislice in Prešernovo nagrado 2021 za delo na področju literature. Izjemen in plodovit literat bo v pogovoru z Marijano Korotaj razkril podrobnosti najnovejšega romana, uspešnice Kurji pastir, v katerem se dotakne svojega zgodnjega otroštva.

Mestna knjižnica Ljubljana, 10. maj 2021 ― Na začetku osemdesetih let preteklega stoletja mora Jaka Rowenski kot večina njegovih vrstnikov po zaključku gimnazije v jugoslovansko vojsko. Poletje pred odhodom zaznamujeta privid svobode in sanjarjenja o prihodnosti z ljubljeno punco, jeseni pa je sanj in svobode konec. Jaka se v bovški vojašnici ujame v absurdno kolesje vojaškega reda, a po nekaj tednih se priključi športni vojaški enoti in v na videz neprehodni mreži vojaške discipline se pokažejo vrzeli, skozi katere poti vodijo v bolj anarhične lege bivanja. Sledi kazen, zato zadnje mesece kot vojak preživi na drugem koncu države, na nemirnem Kosovu, kjer že gori zažigalna vrvica in naznanja skorajšnji razpad Jugoslavije. Roman je letos izšel pri založbi Beletrina. Pogovor z avtorjem bo vodil dr. Edvard Kovač. Jani Virk (1962, Ljubljana) je pisatelj in prevajalec. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je doštudiral primerjalno književnost in nemščino, na nemščini je kasneje doktoriral s temo srednjega veka v literaturi in filmu. V mladosti je bil državni smučarski reprezentant, med študijem se je preživljal kot trener smučanja, novinar in s priložnostnimi deli v tujini. mdr. Nekaj let je živel kot svobodni pisatelj in urednik literarnih revij, med leti 1991-1994 je bil časopisni urednik, od leta 1994 pa je zaposlen na TV Slovenija, zadnja leta urednik Igranega programa. Izdal je sedemnajst avtorskih knjig, prevaja iz nemščine, je tudi avtor številnih dokumentarnih filmov. Po eni od njegovih zgodb je bil na začetku devetdesetih let posnet film Vaški učitelj. Za zbirko kratkih zgodb Pogled na Tycho Brahe je leta 1999 prejel nagrado Prešernovega sklada. Njegove knjige so v prevodu izšle v Avstriji, Mehiki, Srbiji, na Poljskem ter na Hrvaškem. Jaka in Vane, zgodba iz osemdesetih je njegov deseti roman. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj 2021 ― »Suzana Tratnik bralce pogosto navdušuje s prozo o ljudeh, ki se iščejo, a se nekako tudi ulovijo v nenaklonjenem svetu. Tudi s smislom za samoironijo in humor. Pontonski most je metafora za zanimivo romaneskno zgodbo o prebijanju skozi življenje, ki jo pisateljica izriše v različnih jezikovnih registrih.« - Nina Jerman, TV Slovenija 1 Suzana Tratnik (1963) je pisateljica, prevajalka in publicistka. Objavila je med drugim sedem kratkoproznih zbirk, štiri romane (Ime mi je Damjan, Tretji svet, Tombola ali življenje! in Norhavs na vrhu hriba), otroško slikanico Zafuškana Ganca, monodramo Ime mi je Damjan, radijsko igro Lep dan še naprej, dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi. Prejela je nagrado Prešernovega sklada za literaturo, nagrado Novo mesto short za kratko prozo in desetnico za najboljši mladinski roman. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov. Pogovor z avtorico bo vodila Tanja Matijašević. Dogodek si lahko ogledate na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Borštnikovo srečanje, 26. april 2021 ― V 73. letu starosti je umrla gledališka in filmska igralka Ljerka Belak, ki je v svoji bogati karieri upodobila tako močne ženske iz svetovne in slovenske dramske klasike kot tudi komične like. Vpisala se je tudi v zgodovino slovenskega filma. Rojena je bila leta 1948 v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, šolanje pa je nadaljevala na Šubičevi gimnaziji in Gimnaziji Poljane. Že pred študijem je obiskovala gledališko šolo pri Balbini Baranovič v Ljubljani in baletno šolo pri učitelju Pinu Mlakarju. Med letoma 1965 in 1970 je študirala dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v letniku Janeza Jermana. Leta 1970 se je zaposlila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, leta 1993 pa se na povabilo Zvoneta Šedlbauerja pridružila ansamblu ljubljanskega Mestnega gledališča (MGL), kjer je bila zaposlena do upokojitve leta 2009. Za vlogo Amande Wingfieldove v diplomski predstavi Steklena menežarija (1971) je Ljerka Belak dobila študentsko akademijsko Prešernovo nagrado. Deset let kasneje je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada za vloge v SLG Celje (1981), Prešernovo nagrado mesta Celje (1982), Severjevo nagrado (1987) in Borštnikovo nagrado za vlogo Gospe Peachum v Operi za tri groše (1989). Poklonili so se ji tudi s podelitvijo naziva žlahtne komedijantke na Dnevih komedije v Celju za vlogo Služkinje Berte v uprizoritvi Stevardese pristajajo (2002), prejela pa je tudi Dnevnikovo nagrado za vlogi v predstavi Vedno se kdo izgubi (2003). Leta 2015 je prejela Borštnikov prstan, leto zatem pa še Ježkovo nagrado.

Borštnikovo srečanje, 20. februar 2021 ― V 88. letu je umrl vrhunski gledališki in filmski igralec Danilo Benedičič, prejemnik Borštnikovega prstana leta 1989. Skoraj štiri desetletja je bil član igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana in v njem oblikoval večino svojih odrskih mojstrovin, delo v gledališčih pa je nadaljeval tudi po upokojitvi in tako nanizal skoraj 150 odigranih gledaliških vlog. Prejel je številne nagrade, med drugimi akademijsko Prešernovo nagrado (1956), nagrado sklada Staneta Severja (1974), Borštnikovo nagrado za igro (1976), nagrado Prešernovega sklada za vloge v SNG Drama Ljubljana (1980), Župančičevo nagrado (1985) ter Borštnikov prstan (1989) in Župančičevo nagrado za življenjsko delo (1997). Gledališki kritik in dramaturg Jernej Novak je Danila Benedičiča opisal kot karakternega, natančnega in kultiviranega igralca, velikega mojstra detajla s širokim izpovednim razponom, ki svoje vselej izvirne odrske stvaritve gradi iz poglobljenega študija odrskih likov in značajev. "Izjemna umetniška dediščina in prijazna, čuteča osebnost našega dolgoletnega sodelavca in prijatelja Danila Benedičiča ostajata večno dragocen navdih in ponos naše dramske družine," so ob njegovi smrti zapisali v ljubljanski Drami. Fotografije iz njegovih naopaznejših vlog si je moč ogledati tudi kot del digitalne razstave Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana, ki je nastala ob 50-letnici Festivala Borštnikovo srečanje.