Novice

zadetki za Notranjski muzej Postojna

Teja Tegelj za risbo Zahvala prednikom prejela zlato nagrado Osten

Teja Tegelj za risbo Zahvala prednikom prejela zlato nagrado Osten

Notranjsko primorske novice » Kultura, 16. april 2021 ― Mlada umetnica Teja Tegelj iz Postojne se je 18. marca razveselila posebnega priznanja, za risbo z naslovom Zahvala prednikom je prejela zlato nagrado osten na bienalu risbe Osten Biennial of Drawing Skopje. Na njem je z 819 deli sodelovalo 260 umetnikov iz 44 držav. Nagrajena risba Zahvala prednikom, avtorica Teja Tegelj Vir: Kataloga bienala Mednarodno žirijo je prepričala Tejina risba Zahvala prednikom, ki je tako postala del zbirke Muzeja risbe. Kot pojasnjuje umetnica, gre za risbo velikega formata iz njene zadnje serije Iz telesa, v kateri se posveča raziskovanju koncepta utelešene kognicije. »Celoten koncept sloni na nevroznanstvenih odkritjih, ki potrjujejo ključno vlogo telesa oziroma senzomotoričnih aktivnosti v kognitivnih procesih,« razlaga. »Povedano drugače: telo ni zgolj sredstvo za prenašanje glave, ampak ima ključno vlogo pri učenju, razumevanju in počutju. Vznemirljivo pri teh risbah je to, da celoten postopek risanja temelji na telesnem izrazu in bolj ali manj izven kontrole razuma, ob čemer med črtami in prazninami vznikajo presenetljive podobe, simboli, arhetipi …« Na področju umetnosti je Osten prepoznavna blagovna znamka že od leta 1945, bienale risbe pa pripravljajo od leta 2009, ko je Grand Prix za življenjske dosežke prejel Jože Ciuha. iž The post Teja Tegelj za risbo Zahvala prednikom prejela zlato nagrado Osten first appeared on Notranjsko primorske novice.
V <mark>Postojni</mark> na ogled dela Lojzeta Perka

V Postojni na ogled dela Lojzeta Perka

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. april 2021 ― Postojna – V pritličju Notranjskega muzeja v Postojni so razstavili 27 del notranjskega slikarja Lojzeta Perka. Na ogled bodo takoj, ko bodo to dopuščale razmere, razstava pa se bo zaključila 12. maja. Razstava del Lojzeta Perka, pritličje Notranjskega muzeja Postojna, do 12. maja 2021 Foto: Mitja Turk Perko je rad slikal notranjsko pokrajino, osredotočal se je tudi na ljudi, povezane z njo; tako je slikal obdelovanje zemlje ter družabne navade in običaje, kot sta pustna povorka in pogrebni sprevod. Upodabljal je tudi tihožitja in portrete. Med njegovimi motivi so znane vedute Cerknice in Cerkniškega jezera. Lani, ob 40. obletnici njegove smrti, je razstavo njegovih del v Dolenjskem muzeju Novo Mesto pripravila Katarina Dajčman, v Notranjskem muzeju Postojna pa so jo nameravali na ogled postaviti oktobra, a jim je to preprečila epidemija. V sodelovanju z Dolenjskim muzejem jo postavljajo zdaj. »Združili smo gradivo obeh muzejev, kar osem del je prispevala Občina Cerknica, po nekaj pa še Občina Postojna in zasebni lastniki iz občin Pivka in Postojna,« je pojasnila Alenka Čuk iz Notranjskega muzeja. Gre za dela v različnih tehnikah. »Njihova vsebina je značilna za Perka, notranjske vasi, pokrajina in zima, Cerkniško jezero, pust, pogreb siromaka, nekaj portretov.« Na razstavi bo na voljo tudi bogat katalog, ki so ga pripravili za razstavo v Dolenjskem muzeju. pet The post V Postojni na ogled dela Lojzeta Perka first appeared on Notranjsko primorske novice.
´Nemogoči predmet´ Beti Bricelj na razstavi Kraljeve škotske akademije

´Nemogoči predmet´ Beti Bricelj na razstavi Kraljeve škotske akademije

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. april 2021 ― Na 195. letni razstavi Kraljeve škotske akademije v Edinburgu je med 3. aprilom in 30. majem na ogled tudi delo Postojnčanke Beti Bricelj iz serije FlatClub, s katero se ukvarja že od leta 2017. »Slika se na prvi pogled vidi kot tridimenzionalna kocka, ko pa se malo bolje poglobimo vanjo, takoj vidimo, da gre za sliko navideznega predmeta, ki v realnem svetu ne more obstajati. Gre za sliko tako imenovanega  nemogočega predmeta,« razloži umetnica. Beti Bricelj, Different view, akril, 40 x 37 cm, 2020 Beti Bricelj se s serijo FlatCub ukvarja četrto leto; že leta 2017 je bila ena od njenih navideznih kock nagrajena na razstavi Izvor v geometriji v Muzeju za geometrijo in MADI umetnost v Dallasu v Teksasu. »V tej seriji raziskujem različne perspektive, globine in navidezne prostore oziroma iluzijo. Ukvarjam se z zaznavanjem prostora, z dojemanjem predmetnega sveta, da ponazorim resnico, in hkrati ustvarjam nove neresnične resnice, s katerimi izzovem opazovalca,« je pojasnila. Letna razstava Kraljeve škotske akademije (Royal Scottish Academy) je najobsežnejša razstava sodobne umetnosti in arhitekture na Škotskem. Je jedro razstavnega programa kraljeve akademije, ki predstavlja njeno zavezanost vzpodbujanju odličnosti vizualne umetnosti. V 195 letih se je razvila in zdaj zagotavlja platformo za škotsko umetnost pa tudi za mednarodne umetnike. Skoraj vsa razstavljena dela pa so naprodaj, zaradi trenutnih izrednih okoliščin pa je razstava letos prvič predstavljena v digitalni obliki. Petra Trček The post ´Nemogoči predmet´ Beti Bricelj na razstavi Kraljeve škotske akademije first appeared on Notranjsko primorske novice.
<mark>Postojna</mark>: <mark>Notranjski</mark> <mark>muzej</mark> <mark>Postojna</mark> vabi na ogled razstave »Čar lesa«

Postojna: Notranjski muzej Postojna vabi na ogled razstave »Čar lesa«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. avgust 2019 ― Notranjski muzej Postojna, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna ter organizacijski odbor Čar lesa pripravljajo razstavo Čar lesa tudi v Postojni. Odprtje razstave bo v torek, 20.avgusta 2019 ob 18. uri  v Notranjskem muzeju Postojna. S prireditvami Čar lesa organizatorji že več kot 10 let promovirajo in vzpodbujajo rabo lesa. Namen prireditev Čar lesa je ozaveščanje potrošnikov o trajnostnem vidiku rabe lesa ter promocija predelave in rabe lesnih izdelkov. Čar lesa, Krpanov dom Pivka, maj 2019, foto Jelka Lekše Da bi te cilje dosegli, bi morali našo industrijo preusmeriti v proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo. Vendar predelava lesa brez potrošnje ne bo zaživela. Zato moramo čim bolj osveščati potrošnike, da se bodo zavestno odločali za izdelke ter objekte iz lesa, s čimer promoviramo njegovo rabo. Povpraševanje po lesnih izdelkih bo pospešilo tudi proizvodnjo, ki bo slonela na naši edini razpoložljivi surovini – lesu. Za zdravje in počutje je najboljše bivalno okolje iz lesa. V času gospodarske krize in energetskih težav ima preusmeritev na sonaravne materiale še poseben pomen. Glavni namen prireditve Čar lesa je, da ljudje ponovno spoznajo vse prednosti rabe lesa. S prireditvami Čar lesa želijo organizatorji  predstaviti različne možnosti uporabe lesa in v ljudeh vzbuditi pozitiven odnos ter interes do te naravne dobrine, poudarjajo pa tudi, da leseni izdelki pripomorejo k blažitvi podnebnih sprememb. Letos je v Cankarjevem domu potekala že enajsta razstava Čar lesa 2019, v drugi polovici maja pa je bila razstava tudi že na ogled v Krpanovem domu v Pivki. Uredništvo Notranjsko-primorskih novic
Oči, tudi živalske, povedo vse

Oči, tudi živalske, povedo vse

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. februar 2019 ― Postojna – Prešernov dan so v Notranjskem muzeju v Postojni obeležili z dogajanjem, ki so ga poimenovali Kultura v očeh ljubezni. Dopoldne so prišli na svoj račun najmlajši, popoldne pa so odprli razstavo z naslovom Oči, na kateri so do 7. marca ogled fotografije biologa Slavka Polaka. Razstava Oči/Eyes, Slavko Polak, Notranjski muzej Postojna, 8. februar 2019 Foto: Valter Leban »Oči povedo vse,« je prepričan avtor fotografij Slavko Polak, ki živalski svet sicer spremlja kot biolog. Fotografija je njegova druga ljubezen. Fotografije so nastajale načrtno, tokrat pa je dobil priložnost, da jih predstavi javnosti. Na razstavi je na ogled 31 fotografij večjega formata, s katerih žarijo oči živali vseh vrst, od tistih najbolj primitivnih do sesalcev in na koncu človeka, pod njimi so manjše fotografije, ki prikazujejo, za katero žival gre. V okviru dogajanja Kultura v očeh ljubezni je Polak ob odprtju razstave pripravil še predavanje o ljubezenskem in spolnem življenju živali. »Ob kulturnem prazniku pa smo skozi oči ljubezni pogledali tudi vse vidike kulture,« še pravi Polak. pet
<mark>Postojna</mark>: Kulturni utrip poletja 2018 zaključili z razstavo in koncertom opernih arij

Postojna: Kulturni utrip poletja 2018 zaključili z razstavo in koncertom opernih arij

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. avgust 2018 ― Postojna,17. avgust – Danes se bo zaključil letošnji sklop prireditev Kulturni utrip poletja 2018. V sklopu prireditev, ki so se odvijale skoraj dva meseca, se je na odru na Titovem trgu, pa tudi drugih prizoriščih, odvilo okrog 50 različnih dogodkov.  Od folklore, narodno zabavne glasbe, jazza, rocka, po besedah Katje Jordan, ki vodi Kulturni dom Postojna, pa je bil v ponudbi letošnjih dogodkov tudi dobro sprejet  stand up venček, pa festival kitare, pasji dan in še kaj drugega. Zaključek Kulturnega utripa poletja v Postojni 2018 – Foto: JL Včeraj smo bili priča odprtju razstave, ki ga je ob 200-letnici odkritja notranjih delov Postojnske jame pripravil Notranjski muzej Postojna. Razstava, ki bo na ogled do 20. septembra, prikazuje nekatere pomembnejše obiskovalce Postojnske jame od leta 1909 pa vse do leta 1961. Razstavljene fotografije so iz arhiva Notranjskega muzeja Postojna ter Muzeja novejše zgodovine. Pred uradnim odprtjem razstave so zbrane nagovorili župan občine Postojna Igor Marentič, ki je izpostavil pomen Postojnske jame za prepoznavnost kraja in razvoj turizma, ki tudi v preteklosti ni bil zanemarljiv, direktorica Zavoda Znanje Vladimira Krese je poudarila pomen Notranjskega muzeja Postojna in Inštituta za raziskovanje krasa, ki krepita sloves Postojne kot zibelke krasoslovja, avtorica razstave Alenka Čuk pa  je zbrane z besedo popeljala med razstavne eksponate. Po uradnem odprtju  je sledil koncert – kako primerno – skupine Proteus, ki se je letos predstavila tudi na Melodijah morja in sonca. Foto Ob zaključku letošnjega Kulturnega utripa poletja si velja ogledati tudi dosežke tokratnega sklopa dogodkov, ki so se odvijali od začetka julija, zaključili pa se bodo danes s koncertom opernih arij pred Predjamskim gradom, ko se bo predstavil tudi vsem dobro poznani Jure Počkaj. Dogodek, katerega soorganizator je Turistično društvo Postojna, se bo pričel ob 18.uri. Katjo Jordan smo poprosili za kratek komentar letošnjega dogajanja: »Raz
Na Prešernov dan zvrhan koš kulture

Na Prešernov dan zvrhan koš kulture

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar 2018 ― Začetek februarja bodo tudi letos zaznamovane številne prireditve, posvečene kulturnemu prazniku, ki ga 8. februarja slavimo v spomin na slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl leta 1849. Kulturni praznik po njem imenujemo tudi Prešernov dan. V nekaterih občinah bodo na ta dan podelili priznanja za dosežke na kulturnem področju in za kulturno udejstvovanje. Slovenski kulturni praznik FOTO: VALTER LEBAN V Logatcu bodo tudi letos podelili najvišja občinska priznanja na področju kulture. Februarska priznanja bo župan Berto Menard podelil na osrednji prireditvi, ki bo 7. februarja v Narodnem domu. Letošnjima nagrajencema bo izročil priznanje za življenjsko delo na področju kulture oziroma priznanje za izjemne dosežke. Menard bo tudi slavnostni govornik. Program bodo oblikovali Mešani cerkveni pevski zbor Rovte in učenci glasbene šole, obiskovalci si bodo ogledali predstavo kamišibaja, ki jo pripravljajo na dolnjelogaški šoli, praznovanje pa bodo zaključili s koncertom Big banda Wonderbrass. V Novi vasi na Blokah bo osrednja prireditev 8. februarja ob 18. uri v dvorani Bloški smučar. Na njej bodo nastopili pevska zbora in folklorna skupina Kulturnega društva Bloke, učenci osnovne šole in gostujoči pevski zbor. Na isti dan bo osrednja občinska prireditev tudi v Loški dolini, in sicer 14. uri v športni dvorani osnovne šole v Starem trgu. V Cerknici bodo prireditev, ki bo 7. februarja ob 19. uri v kulturnem domu, posvetili nesnovni kulturni dediščini, umetniški program pripravlja Ljoba Jenče. V Postojni bodo dan pred kulturnim praznikom ob Ljubljanski cesti odkrili spominsko ploščo Alojzu Srebotnjaku, skladatelju in zaslužnemu profesorju, ki se je rodil 27. junija 1931 v Postojni. 8. februarja bo ogled razstav Notranjskega muzeja Postojna brezplačen, zvečer pa bo v kulturnem domu osrednja občinska prireditev. Na njej bo obiskovalce pozdravil župan Igor Marentič, slavnostna govornica pa bo vodja postojnske izpostave javnega sklada za kulturne de
Ta veseli dan kulture tudi v <mark>Notranjskem</mark> <mark>muzeju</mark> <mark>Postojna</mark>

Ta veseli dan kulture tudi v Notranjskem muzeju Postojna

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. december 2017 ― Postojna – Na Ta veseli dan kulture je 3. decembra, ob obletnici Prešernovega rojstva, svoja vrata poleg številnih kulturnih ustanov odprl tudi Notranjski muzej Postojna. Okoli 150 obiskovalcev, otrok in odraslih, si je vzelo čas za obisk muzeja, kjer so jim pripravili zanimiv program. Ta veseli dan kulture, Notranjski muzej Postojna, 3. december 2017 Foto: Valter Leban Najmlajši so na delavnici spoznavanja gozdnih živali ugotavljali, kateri odtisi pripadajo posameznim divjim živalim in si na koncu izdelali novoletno voščilnico. Skupaj s starši so se podali na ogled razstave Muzej je vaš, ki so jo pripravili ob 70-letnici Notranjskega muzeja Postojna. »Otroci so s pomočjo nalepk, ki so del razstave, iskali različne predmete in se spoznavali z njimi,« je povedala Tina Poljšak iz muzeja. »Prav prijetno smo se imeli.« Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili gostom, ki so spregovorili o človeški ribici in pivških presihajočih jezerih. Ekomuzej in krajinski park Pivška presihajoča jezera je predstavila Eva Šabec, medtem ko sta Gregor in Magda Aljančič iz jamskega laboratorija Tular osvetlila zgodbo človeške ribice na območju pivških presihajočih jezerih in spregovorila o njeni edinstvenosti in ogroženosti. Aljančičeva sta med drugim uredila zatočišče za človeške ribice, ki jih naplavi na površje; obiskovalcem sta pojasnila, naj v takem primeru pokličejo na številko SOS Proteusa 031 804 163. Z zanimanjem so prisluhnili tudi pripovedi o črni človeški ribici, ki so jo našli le na omejenem območju v Beli Krajini. Petra Trček
<mark>Postojna</mark>: Z razstavo »<mark>Muzej</mark> je vaš« v počastitev 70 letnice <mark>Notranjskega</mark> <mark>muzeja</mark> <mark>Postojna</mark>

Postojna: Z razstavo »Muzej je vaš« v počastitev 70 letnice Notranjskega muzeja Postojna

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. december 2017 ― Postojna, 1. december – Notranjski muzej Postojna, ki deluje pod okriljem Zavoda Znanje Postojna, letos praznuje 70. obletnico delovanja. Častitljiv jubilej so zaznamovali s sklopom dogodkov, prvega, otvoritve priložnostne razstave, sta se udeležila tudi minister za kulturo Anton Peršak in postojnski župan Igor Marentič. Ob otvoritvi sta poudarila pomembnost sodelovanja države ter občine za zagotavljanje nemotenega dela muzeja na vseh njegovih področjih ter nalogah, ki mu jih nalaga država. 70-letnica Notranjskega muzeja Postojna – Foto: Atelje Postojna Ob tej priložnosti je osrednja muzealska institucija v regiji izdala istoimenski zbornik »Muzej je Vaš« in odprla razstavo ter zavrtela film o delu muzeja v teh sedemdesetih letih.  Pripoved na sami razstavi  se bo na inovativen način sprehodila skozi bogato slikovno gradivo ter z izborom najatraktivnejših muzejskih predmetov osredotočala na vsakdanje muzejske prakse, ki bodo obiskovalce popeljale v zakulisje muzeja in strokovnega dela kustosov. Vse od ustanovitve muzeja leta 1947 je bila institucija pomemben sogovornik in sooblikovalec ter pospeševalec lokalnega in regijskega turizma. Muzej pa ni samo razstava, ki si jo lahko obiskovalci ogledajo, temveč tudi ves intelektualni kapital osebja muzeja, ki zbira, dokumentira, preučuje, prestavlja in ohranja pomembno dediščino za zanamce. »Nevidna« plat muzejskega dela bo prikazana kot zgodovinski prerez skozi zbirke muzeja in s tem skozi kulturno in naravno premično dediščino Primorsko-notranjske regije, ki tvori eno izmed osrednjih sidrišč lokalne identitete, pa tudi turistične ponudbe. Ob otvoritvi razstave je zbranim spregovorila tudi zgodovinarka Alenka Čuk: »Za obiskovalce smo izbrali 70 predmetov, ki kažejo raznolikost in prepoznavnost notranjskega prostora, nekateri eksponati so na ogled v okviru stalnih razstav, večina je razstavljena prvič. Predmeti pripovedujejo zgodbe ljudi, ki so živeli v istem prostoru, vendar v drugem času. Zgodbe pridn
<mark>Postojnski</mark> pračlovek se postavlja na noge

Postojnski pračlovek se postavlja na noge

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. oktober 2017 ― Postojna – V Postojni so 30. septembra pod streho uspešno spravili prvi Festival postojnskega pračloveka. V središču mesta so se obiskovalcem pridružili zanimivi gostje iz hrvaške Krapine in Cerknega, oblečeni v krzno in oboroženi s kostmi in gorjačami. »Festival je le ena od aktivnosti, s katerim želimo oživiti zanimanje za prazgodovino, saj imamo prav na Postojnskem izredno pomembno paleolitsko najdišče Betalov spodmol in več manjših, kjer so našli najdbe, ki pričajo o življenju neandertalca,« pravi Goran Blaško iz zavoda Furman, ki pri projektu sodeluje z Notranjskim muzejem Postojna. Festival postojnskega pračloveka, Postojna, 30. september 2017 Foto: Valter Leban Ideja o celoviti predstavitvi življenja pračloveka na Postojnskem in drugje je zorela nekaj let, letos pa so jo uresničili z ureditvijo poti Po poteh naših prednikov, s katero so Betalov spodmol povezali z drugimi bližnjimi paleolitskimi najdišči, in predstavitvijo življenja v kameni dobi v Notranjskem muzeju. Na festivalu so obiskovalce popeljali na ogled najdišč, na poti so med drugim videli, kako je neandertalec zanetil ogenj. Festival se je nadaljeval v središču Postojne, kjer sta se predstavila kraja Krapina in Cerkno, v katerih že imajo nekaj izkušenj s predstavljanjem prazgodovine. Iz hrvaške Krapine, kjer so neadertalcu posvetili muzej, je na obisk prišlo Pleme jamskega medveda, s Cerkljanskega, kjer so uredili arheološki park Divje babe, pa skupina iz Turističnega društva Reka z ogromno neandertalčevo piščaljo, ki je njihov prepoznaven znak. Festival bodo ponovili prihodnje leto, med tem časom pa ne bodo mirovali. Spomladi bodo pripravili predavanje o izkopavanju postojnskega paleolitika, na katerega naj bi prišel arheolog Matija Turk, sin Ivana Turka, ki je raziskoval Divje babe. Življenje pračloveka bodo šolskim in drugim zaključenim skupinam predstavljali v Notranjskem muzeju ter ob učni in turistični poti, kjer imajo različne delavnice, na katerih se obiskovalci pobliž
V <mark>Notranjskem</mark> <mark>muzeju</mark> <mark>Postojna</mark> je na ogled gostujoča razstava »1915 – ženske v zaledju soške fronte«

V Notranjskem muzeju Postojna je na ogled gostujoča razstava »1915 – ženske v zaledju soške fronte«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. marec 2017 ― Postojna – Razstavo sta pripravila oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani in ustanova Fundacija poti miru v Posočju. V Notranjskem muzeju v Postojni gostijo razstavo v kontekstu vsebin, ki se nanašajo na I. svetovno vojno na slovenskih tleh. Ženske v zaledju Soške fronte – Foto: Valter Leban »Postavitev se osredotoča na vlogo žensk v zaledju soške fronte. Slednje so zaradi odsotnosti mož, sinov in bratov, ki so bili vpoklicani, morale poskrbeti za preživetje družin. Prisiljene so bile prevzeti marsikatero do tedaj le moškim namenjeno vlogo. Na razstavi sta skozi pripovedi sodobnikov izpostavljena tako ženski kot moški pogled na vojno obdobje, mnogovrstno arhivsko gradivo, predmeti in fotografije. Poseben poudarek je namenjen tudi begunski tematiki; z odprtjem soškega bojišča v letu 1915 se je v bližnje, a tudi bolj oddaljeno frontno zaledje, odmaknila večina obsoškega prebivalstva« so v napovedniku razstave zapisali v muzeju. Ženske v zaledju Soške fronte – Foto: Valter Leban Odprtje razstave je sovpadalo z dnevom žena. Ob otvoritvi je zbrane nagovorila direktorica Zavoda Znanje Vladka Krese in med drugim dejala: »Današnji praznik je praznik ekonomske, socialne in politične enakopravnosti in dosežkov žensk, ki ga praznujemo v okrog sto državah. V Sloveniji so že leta 1897 izdajali časnik Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto kasneje«, ter opozorila na napreden pogled družbe na pravice žensk vse do današnjih dni, tako z uzakonjenjem splošne volilne pravice po koncu druge svetovne vojne, pravice do svobodne izbire rojstva otrok sredi sedemdesetih let, ter skrbi za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja ter zaključila: »Moški in predvsem ženske, katerim je namenjen današnji praznik, držimo skupaj in ne spustimo iz rok pridobljenih pravic, ki so nam same po sebi umevne, močne ženske pa naj nam bodo v navdih.«
Prešerno ob Prešernovem dnevu: Ob kulturnem prazniku številne prireditve

Prešerno ob Prešernovem dnevu: Ob kulturnem prazniku številne prireditve

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar 2017 ― V teh dneh se bodo po večjih mestih in majhnih krajih zvrstile prireditve, ob osrednjih občinskih še številne druge, s katerimi bomo obeležili slovenski kulturni praznik. Na praznik kulture bodo svoja vrata odprle tudi nekatere ustanove, na primer Notranjski muzej v Postojni. Odri kulturnih ustanov niso polni le ob prazniku kulture; ob koncu lanskega leta so v Kulturnem domu Postojna uprizorili predstavo Ikarus, v kateri blesti domačin Martin Valič. Foto: Valter Leban Postojna Na osrednji prireditvi v Postojni Prešeren in prijatli, ki bo 8. februarja ob 19.30 v Kulturnem domu Postojna, bodo med drugim podelili priznanja Miroslava Vilharja za dosežke na področju kulture, slavnostni govornik pa bo novinar in glasbenik Drago Mislej – Mef. Razmišljanja in osebno plat pesnika bodo na prireditvi predstavili prek pisem, ki si jih je izmenjeval s prijatelji in dobrimi znanci, kot so Matija Čop, Stanko Vraz, František Čelakovsky in Miha Kastelic. Izmenjavo besed bodo uprizorili Andrej Smerdu, Martin Valič, Franci Petkovšek in Janez Kanoni, Prešernu bo glas posodil Peter Bajnoci. V glasbenem delu bodo nastopili domača vokalna skupina Mavrica, zasedba Salt PeeNuts in glasbenik Bor Zgonc. Za kitarsko spremljavo pogovorov med Prešernom in prijatelji bosta poskrbela Tine Črnugelj z Glasbene šole Postojna in Anton Črnugelj, profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. V kulturnem domu Miroslava Vilharja v Planini pa bo 7. februarja ob 19. uri proslava z naslovom Slika govori in beseda riše, ki jo pripravlja Kulturno-umetniško društvo Planina. Knjižnica Bena Zupančiča Postojna ob prazniku slovenske kulturne in spominu na dr. Franceta Prešerna vabi v svoje prostore s pestro knjižnično, literarno in drugo ponudbo. Med 6. in 11. februarjem bodo v vseh enotah knjižnice obiskovalcem ponudili odpisane knjige, ki jih bodo lahko brezplačno odnesli domov. V četrtek, 9. februarja, ob 18. uri pa bo v čitalnici v Postojni predstavitev retrospektivne knjige
Na ogled zgodovinske podobe <mark>Postojne</mark> in jame, zložene v harmoniko

Na ogled zgodovinske podobe Postojne in jame, zložene v harmoniko

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. november 2016 ― Postojna – V Notranjskem muzeju Postojna na ogled postavili zanimive zloženke, leporelle oziroma v harmoniko zložene podobe Postojne in Postojnske jame. »Gre za nadgradnjo razglednice, za obliko promocijskega gradiva, ki je zelo zanimivo tudi iz estetskega vidika,« pravi kustosinja Alenka Čuk. Razstava je na ogled do 27. novembra, na njej pa je med drugim videti tudi zanimiv leporello v obliki hrastovega lista, ki se razpre kot pahljača; podobne so v svojem času imele evropske prestolnice. Še posebej dragocen je leporello s petimi litografijami v obliki hrastovega lista. Foto: Valter Leban Leporelli, predhodniki današnjih setov razglednic, so zgibanke, v katerih so na trdnejšo podlago natisnjene sličice. Popularni so postali v zadnji četrtini 19. stoletja, oblika pa se je ohranila vse do danes. Foto: Valter Leban V Notranjskem muzeju je na ogled posebna zgibanka v obliki hrastovega lista, ki jo je pred letom 1897 izdala založnik Louis Gaser iz Leipziga. V pahljačo je združil pet litografijij, na katerih so podobe Postojne in detajli iz jame. »Podobne leporelle so v tistem času izdali za evropske prestolnice, kar pomeni, da se je založnik prepoznal vrednost Postojnske jame in okolice, zaradi česar se je določil za izdajo leporella,« pravi avtorica razstave, zgodovinarka Alenka Čuk. V leporelle so tuji in tudi domači založniki in izdajatelji združevali podobe panorame Postojne ter vhoda v jamo in najbolj prepoznavnih jamskih motivov, Briljanta, Kalvarije, železnice in drugih, po drugi svetovni vojni pa tudi Ruskega mostu in motorne železnice. Foto: Valter Leban Nekaj leporellov so v muzeju vključili v stalno razstavo Muzej krasa, druge so na dan potegnili iz arhiva, nekaj jih je iz zasebnih zbirk. »S takimi in podobnimi vsebinami želimo popestriti in dopolniti stalno razstavo,« pravi Čukova. Leporelli s podobami kraških jam niso bili redki, v Sloveniji in na Češkem so bili znani že v zadnji četrtini 19. stoletja, pozneje pa so jih izdaja
Kulturni dom <mark>Postojna</mark>: Z novo vodjo, Katjo Jordan, še bolj pester program

Kulturni dom Postojna: Z novo vodjo, Katjo Jordan, še bolj pester program

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. julij 2016 ― Vodenje Kulturnega doma Postojna je pred kratkim prevzela Katja Jordan, po izobrazbi kulturologinja in antropologinja, po duši pa Postojnčanka. Kulturo ima v vseh oblikah neizmerno rada in tudi že kar nekaj časa aktivno prispeva del k kulturnemu življenju Postojne. Poleg tega, da vodi Kulturni dom Postojna, ki je od marca organizacijska enota javnega zavoda Zavod Znanje Postojna, je bila Jordanova vodja festivala Zmaj `ma mlade, zelo je dejavna pri izvajanju programa Mladinskega centra Postojna, je koordinatorka Žive knjižnice v Primorsko-notranjski regiji, promotorka prostovoljstva, aktivna pri Turističnemu društvu Postojna in še bi se kaj našlo. Njeno zanimanje se prepleta v mnogoterih dejavnostih, ki pa jih vse postavlja na skupni imenovalec, kulturo. Katja Jordan Foto: Jelka Lekše Kateri bodo prvi koraki, ali pa ste jih morebiti že naredili? Kulturni dom Postojna je od marca ena od petih organizacijskih enot Zavoda Znanje Postojna. Poslanstvo zavoda Znanje je zagotavljati kakovostne vsebine na področju kulture, izobraževanja, turizma, podjetništva in drugih družbenih dejavnosti  v občini Postojna, prav tako pa opravlja tudi javno službo muzejev. V  duhu poslanstva zavoda delujemo tudi v Kulturnem domu Postojna. V organizacijski enoti Kulturni dom Postojna je poleg mene zaposlen še hišnik, in sicer za polovični delovni čas, ekipa pa smo okrepili z zaposleno prek javnih del. V nadaljnje si želimo kadrovsko sestavo še okrepiti, trenutno pa si želimo po najboljših močeh dopolniti in obogatiti program ter ponuditi vsebine, ki jih je po ugotovitvah obiskovalcev v Postojni primanjkovalo. Trudimo se, da bi privabili čim širši krog ljudi, ki imajo radi kulturo in umetnost. Načrtujemo, da bomo postopoma v program vpeljali nove, atraktivne in čimbolj kakovostne vsebine ter delovali na izobraževanju občinstva, saj si zelo želimo privabiti mlade obiskovalce. Monodrama, Kot jaz, Lara Jankovič, ZRC SAZU Postojna Foto: Jelka Lekše Za predstavljanje novi
še novic