Tomas Venclova: »V Evropi je zdaj le Putin tisti, ki krši meje«

Tomas Venclova: »V Evropi je zdaj le Putin tisti, ki krši meje«

Airbeletrina, 24. oktober ― Tomas Venclova (1937), litovski pesnik, pisatelj, prevajalec in filozof, je velik del življenja preživel v izgnanstvu, kjer je med drugim prijateljeval s Czesławom Miłoszem in Wisławo Szymborsko. Znan je tudi slovenskim bralcem: leta 1990 je prejel glavno nagrado mednarodnega literarnega festivala Vilenica, leto zatem je pri Društvu slovenskih pisateljev v prevodu Vena Tauferja izšel izbor njegove poezije Čistost soli, leta 2014 pa pri Beletrini v prevodu Klemna Piska še zbirka Stičišče. Profesor Venclova je prejšnji mesec, 11. septembra, praznoval 87. rojstni dan in v Mednarodnem kulturnem centru v Krakovu predstavil novo knjigo, izdano v poljščini. Naslov: Litva. Moja domovina. Kako se spominjate gostovanja na Vilenici leta 1990 in kaj vam pomeni ta nagrada? Na Vilenico ste se pozneje še dvakrat vrnili. Kako se je spominjate? »Z veseljem se spominjam svojega bivanja v Sloveniji in festivala Vilenica. Bilo je v času, ko se je Litva ravno osvobajala komunističnega sistema, in v Sloveniji sem prvič srečal kar nekaj litovskih pisateljev, ki jih že dolgo nisem videl. Potem sem v Ljubljani, Mariboru, tako na Vilenici kakor drugod, pogosto gostoval, prevečkrat, da bi lahko preštel. Mislim, da z ženo to deželo kar dobro poznava. Po velikosti in političnem položaju je podobna Litvi, le po naravi ne – nimamo ne Alp ne Blejskega jezera, ne Postojne ne Jadrana. Imamo pa svoje lepote, med katerimi nekatere niso zanemarljive.« Ali s kakimi slovenskimi kolegi ohranjate stike? Kaj vam pomeni slovenska literatura? »Dobro sem poznal pokojna Tomaža Šalamuna in Vena Tauferja, poznam Draga Jančarja in druge. Bil sem in ostajam v stiku s prevajalcem Klemenom Piskom, ki odlično krepi vezi med slovensko in litovsko književnostjo. Nekaj vem o slovenskih klasikih, zlasti o Francetu Prešernu. Naši književnosti sta si pot v Evropo utirali na precej podobna načina, zdaj pa sta si tudi že utrli pot in sta na pravem položaju.« Tomas Venclova, glavni nagrajenec srednjeevro

Izšla je 120. številka revije Otrok in knjiga

Knjižnice.si, 15. oktober Mariborska knjižnica vas obvešča, da je izšla nova, 120. številka revije Otrok in knjiga. Gre za edino slovensko revijo, ki se posveča vprašanjem otroške in mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Namenjena je literarnim strokovnjakom, učiteljem, knjižničarjem, prevajalcem, kritikom in ustvarjalcem. Tokratna številka se posveča večernici, slovenski literarni nagradi za najboljše otroško in mladinsko delo preteklega leta, katere solastnica je revija Otrok in knjiga z Mariborsko knjižnico. Intervjuji z nominiranimi avtorji in predstavitve njihovih del so objavljeni v rubriki Večernica. Revija Otrok in knjiga je na festivalu Oko besede v sodelovanju z društvom Argo pripravila simpozij Duh čas in duh globine. Osrednja tema je bila cenzura v duhu politične korektnosti. Vabimo vas k branju simpozijskih prispevkov avtoric Barbare Pregelj, Nike Susman, Alenke Veler in Janje Vidmar, ki jih najdete v rubrikah Razprave – članki, Pregledi – Pogledi in Pogled na svoje delo. Rubrika IBBY novice tokrat prinaša poročilo mednarodnega kongresa Mednarodne zveze za mladinsko književnost – IBBY, ki je letos potekal v Trstu pod naslovom Pridruži se revoluciji: Dati vsakemu otroku dobre knjige. Rubrika Ocene – poročila se med drugim osredotoča na knjižne in tudi filmske recenzije ter poročila o nagradi desetnica in nagradi Vasje Cerarja za najkakovostnejše prevode mladinskih leposlovnih besedil. Prav tako vključije zapis o 23. evropski konferenci o pismenosti z naslovom Pismenost za vse: novi izzivi, nove perspektive.  Posebno pozornost namenjamo novi rubriki in izjemnemu uvodniku z naslovom Učna ura o vojni in otok svetlobe, ki ga je za nas zapisal Peter Svetina.   Vabimo vas, da se naročite na revijo Otrok in knjiga in tako podprete njeno delovanje. Naročilnico najdete na spletni strani Mariborske knjižnice, kjer je revija  podrobneje predstavljena. Posamezne številke so na voljo tudi v knjigarnah: Mariborka, Vodnikova domačija in Lutkovno

Podeljene nagrade ZIZ za alternativne gledališke produkcije

SiGledal, 14. oktober ― S podelitvijo nagrad najzaslužnejšim na mariborski alternativni gledališki sceni se je v Sodnem stolpu na Lentu v nedeljo, 13. 10., zaključil 6. ZIZ festival. Na letošnjih dnevih mariborske alternativne gledališke produkcije je ZIZ prstan prejela režiserka, samostojna ustvarjalka in dolgoletna sodelavka Kulturno-umetniškega društva Moment Nika Bezeljak.
Na <mark>festivalu</mark> StopTrik podelili nagrade

Na festivalu StopTrik podelili nagrade

Mladina, 30. september ― Na mednarodnem filmskem festivalu stop animacije StopTrik, ki se je minuli konec tedna zaključil v Mariboru, je glavno nagrado po izboru občinstva prejela Raquel Sancinetti iz Kanade za animacijo Madeleine. Študentsko žirijo so v tekmovalnem programu stop animacije najbolj prepričali Tri tičice Zarje Menart in Očetova pisma Alekseja Evstignejeva.
Na mednarodnem filmskem <mark>festivalu</mark> stop animacije podelili nagrade

Na mednarodnem filmskem festivalu stop animacije podelili nagrade

Mladina, 30. september ― Na mednarodnem filmskem festivalu stop animacije StopTrik, ki se je minuli konec tedna zaključil v Mariboru, je glavno nagrado po izboru občinstva prejela Raquel Sancinetti iz Kanade za animacijo Madeleine. Študentsko žirijo so v tekmovalnem programu stop animacije najbolj prepričali Tri tičice Zarje Menart in Očetova pisma Alekseja Evstignejeva.
»Solidarna Evropa je le še bled spomin«

»Solidarna Evropa je le še bled spomin«

Mladina, 23. september ― V Ljubljan bo od 23. do 26. septembra potekal Festival migrantskega filma s projekcijami in spremljevalnimi dogodki, ki osvetljujejo različne obraze migracij, azila ter življenja beguncev. Letošnji 15. FMF ponuja 22 filmov iz 14 držav in spremljevalni program z desetimi gosti.  Filmske projekcije bodo na ogled tudi v Črnomlju, Gornji Radgoni, Kopru, Logatcu, Mariboru, Metliki...
še novic