Radio Študent,
14. junij 2014
― Nadaljujejo z italijanskim ciklom, tokrat se naš teoretski radar od sodobne italijanske biopolitike, ki smo jo preko Roberta Esposita obdelali pred štirinajstimi dnevi, obrača k operaistični in postoperaistični misli, in sicer k Francu Berardiju - Bifu, ki se je pred kratkim mudil tudi v Ljubljani. Orientiramo se po štirih med seboj prepletenih tematskih vektorjih: 1. LOKACIJA: ITALIJA “V Marxovih časih se je revolucionarna misel zanašala na tri osi: nemško filozofijo, angleško ekonomijo in francosko politiko. Če ostanemo znotraj evro-ameriškega okvirja, so se te tri osi zarotirale, tako da se danes revolucionarna misel zanaša na francosko filozofijo, ameriško ekonomijo in italijansko politiko”, tako v uvodu k zbirki tekstov Radical Thought in Italy piše Michael Hardt, čezatlantska polovica miselnega tandema Hardt & Negri, bržčas najbolj profiliranega, pa tudi trženega produkta sodobne italijanske politične filozofije, katere izvor lahko in moramo misliti na miselno-eksperimentalnem