SLG Celje, 18. september 2014 ― Premiera 19. septembra 2014 Felicia Zeller (1970, Stuttgart) je sodobna nemška avtorica, dejavna predvsem kot dramatičarka in medijska umetnica, piše tudi prozna besedila, radijske igre, ustvarja umetniške produkcije na področju novih medijev in kratke filme. Napisala je dvajset dramskih besedil, ki dosegajo uspehe na nemških in evropskih odrih, zanje pa je prejela tudi številne nagrade.   Björn, socialni delavec na uradu za področje socialno ogroženih, zapostavljenih in zlorabljenih otrok, Kasparjev Hauserjev današnjega časa, je pregorel. Izginil je in nihče ne ve, če bo spet lahko delal. Kolegicam Aniki, Barbari in Silvii je na mizi pustil 104 nerešene primere, v neurejenih in nepopolnih dosjejih in na kupu iztrganih listkov s sprotnimi zabeležkami. Ne vedo, kje naj se lotijo dela, dvomijo v svoje sposobnosti, tudi one so, kot vsi uradniki, nenehno 'preobremenjene'.   Avtorica o tragičnem stanju na področju nemške sociale piše iz lastne izkušnje, saj je nekaj časa delala pri socialni

SLG Celje, 18. september 2014 ― Jacob in Wilhelm Grimm Sneguljčica (Schneewittchen) Predstava za otroke Premiera 4. oktobra 2014   Pravljica Sneguljčica je ena izmed najbolj popularnih pravljic na svetu, poznamo jo v mnogih različicah. Brata Grimm sta jo objavila leta 1812 pod naslovom Sneewittchen pod številko 53. Končno verzijo Sneguljčice sta brata Grimm napisala leta 1854. V broadwayski predstavi Sneguljčica in sedem palčkov leta 1912 dobijo palčki imena, gotovo najbolj slavna verzija Sneguljčice pa je risanka Sneguljčica in sedem palčkov Walta Disneyja iz leta 1937.   Sneguljčica je pravljica o nasprotju med dobrim in zlim in o zmagi dobrega. Zgodba je znana. Sneguljčica kmalu po rojstvu izgubi mamo in dobi ošabno in zlobno mačeho, ki želi biti najlepša na svetu in zato vsak dan vpraša svoje zrcalce, katera je najlepša. Zrcalce, vse dokler Sneguljčica ne odraste, odgovarja, da je Kraljica najlepša v deželi. Ko pa Sneguljčica zraste v prelepo mlado dekle, zrcalce odgovori, da je najlepša v deželi Sneguljčica. To

SLG Celje, 18. september 2014 ―     Sławomir Mrožek Policaji (Policjanci) KomedijaPremiera 18. oktobra 2014 Poljski dramatik, prozaist, avtor stripov in satirik Sławomir Mrožek (1930–2013) je znan predvsem po svoji pretanjeni parodiji in stiliziranem jeziku. V svojem pisanju je raziskoval odtujenost, zlorabo oblasti, podrejenost in omejevanje človekove svobode v totalitarnem sistemu. Pogosto je uporabljal nadrealistični humor in groteskne situacije, da bi razkril napačno prepričanje in mišljenje svojih junakov.   Igra Policaji (Policjanci, 1958) je napisana v stilu dramatike absurda in govori o izjemni učinkovitosti policije, ki je zatrla vsako nestrinjanje z oblastjo, kar je povzročilo, da v državi ni niti enega zapornika ali upornika več. Zaradi tega se funkcija in posledično obstoj policajev znajdeta v nevarnosti. Policaji so prisiljeni sami ustvariti nasprotnike oblasti, ker brez njih ne morejo obstajati. Situacija postane popolnoma absurdna, ko eden od policijskih uslužbencev dobi nalogo, da se izdaja za provokatorja in nasprotnika oblasti, zadnji jetnik, ki je dolgih deset let trpel policijska mučenja in zaslišanja, pa popolnoma spremeni svoja prepričanja in postane generalov adjutant.   Igra smeši moč institucij, smeši povzdigovanje države, ki temelji na pripravljenosti ljudi, da brez razmisleka in kritične distance prevzamejo dodeljene socialne vloge. Razgalja politični oportunizem, ki omogoča obstoj vladajočega sistema, željo po udobju, ki je močnejša od želje po izpolnitvi in uresničitvi lastne osebnosti. Igro lahko razumemo tudi kot upodobitev intelektualne manipulacije realnosti, kjer šibkejše žrtvujejo v korist tistih, ki vedo, kako se v dani situaciji okoristiti. Policaje lahko razumemo kot prispodobo totalitarnega sistema, hkrati pa Mrožek opozarja, da posameznik ni le žrtev kulturne dediščine, ki ga določa, da sprejme utopične slogane dobesedno, temveč to stori po lastni volji, lahko tudi zaradi lastnih koristi.

SLG Celje, 18. september 2014 ― Premiera 19. septembra 2014 Felicia Zeller (1970, Stuttgart) je sodobna nemška avtorica, dejavna predvsem kot dramatičarka in medijska umetnica, piše tudi prozna besedila, radijske igre, ustvarja umetniške produkcije na področju novih medijev in kratke filme. Napisala je dvajset dramskih besedil, ki dosegajo uspehe na nemških in evropskih odrih, zanje pa je prejela tudi številne nagrade.   Björn, socialni delavec na uradu za področje socialno ogroženih, zapostavljenih in zlorabljenih otrok, Kasparjev Hauserjev današnjega časa, je pregorel. Izginil je in nihče ne ve, če bo spet lahko delal. Kolegicam Aniki, Barbari in Silvii je na mizi pustil 104 nerešene primere, v neurejenih in nepopolnih dosjejih in na kupu iztrganih listkov s sprotnimi zabeležkami. Ne vedo, kje naj se lotijo dela, dvomijo v svoje sposobnosti, tudi one so, kot vsi uradniki, nenehno 'preobremenjene'.   Avtorica o tragičnem stanju na področju nemške sociale piše iz lastne izkušnje, saj je nekaj časa delala pri socialni